Medvedi do zdaj povzročili manj škod kot lani, volkovi več

Letošnji trend škod zaradi medvedov je podoben kot lani ob tem času, volkovi pa so jih povzročili nekoliko več. A v nasprotju z lani kmetov tokrat ni na ulicah, prav tako ni slišati pozivov o odstopu ministra za okolje.

V obdobju od januarja do marca so medvedi povzročili 19 škod v skupni ocenjeni vrednosti 13.861 evrov, volkovi pa 53 škod v vrednosti 25.887 evrov. V istem obdobju lani so medvedi povzročili 21 škod (ocenjenih na 10.995 evrov), volkovi pa 37 (ocenjenih na 24.464 evrov), kažejo podatki zavoda za gozdove.

Povečanje obsega škod zaradi volkov bi lahko sovpadlo s povečevanjem številčnosti in prostorskega širjenja volkov v Sloveniji, pravijo na zavodu, vendar hkrati poudarjajo, da je o tem še prezgodaj sklepati. Škode v obdobju januar–marec namreč predstavljajo le okoli desetino škod po volku v vsem letu. Pogosteje se praviloma začnejo aprila ali maja z začetkom pašne sezone.


 

Prvi napad medveda na človeka letos

Zgodil se je tudi napad medveda na človeka. Petega maja zvečer je med vasema Klada in Želimlje, na evropski pešpoti E6, medved napadel sprehajalca. »Moški se je skozi gozd vračal proti domu, ko je na gozdni pešpoti od zadaj presenetil medveda na zelo kratki razdalji (tri do pet metrov). Presenečenje je bilo obojestransko, zato je verjetno medved takoj napadel. Očitno je bila prekoračena tolerančna razdalja, ko bi se umaknil brez posledic. Napadeni se je branil z rokama in pohodno palico. Medved je po kratkem neposrednem stiku prenehal napadati. Moški se je v šoku in z ranami po zgornjem delu trupa sam odpravil do domačega naslova, kjer so ga družinski člani odpeljali do urgentne zdravstvene službe v UKC Ljubljana,« dogodek opisujejo na zavodu za gozdove.

Moški je po lastnih izjavah utrpel lažje poškodbe zaradi udarcev s šapo medveda in raztrganine. Ran od ugrizov ni imel.

Intervencijska skupina, ki deluje v okviru zavoda, je naslednji dan pregledala mesto napada in okolico ter opravila pogovore na terenu. Z lovci Lovske družine Škofljica so se dogovorili o spremljanju širšega območja, kjer se je zgodil napad. Če se bo medved še naprej pojavljal v bližini človeka ali naselij, bo zavod Agencijo za okolje zaprosil za izdajo odločbe o izrednem odstrelu.
 

Arso odloča o upravičenosti predlogov za odstrel

Ministrstvo za okolje in prostor je najprej podpiralo predlog novele interventnega zakona o odvzemu 240 medvedov in 30 volkov, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložil državni svet. A ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o interventnem odvzemu, s čimer je tudi novela postala brezpredmetna, se je ministrstvo »vrnilo« k upoštevanju stroke.

Dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete je s sodelavci pripravil strokovno argumentacijo za kvotni odvzem medveda. Ta predvideva zmanjšanje populacije, ki je letos ocenjena na 860–1120 živali, na 800 medvedov v obdobju treh let. Največja intenzivnost odstrela bi bila tam, kjer je največ konfliktov. Ob izkazanih potrebah v primerih konfliktnih medvedov bodo dodatno izdane tudi posamezne odločbe za odstrel.

Za odvzem volka strokovna argumentacija ni bila izdelana. Interesna in strokovna skupina na ministrstvu sta namreč sprejeli stališče, da je treba izboljšati sistem izdajanja odločb za odstrel posameznih osebkov. Pripravljen je bil predlog smernice za dokazovanje pogojev za odstrel, ki bo olajšal pripravo vlog in izdajo odločb za posamezni odstrel. Smernica se osredotoča predvsem na jasnejšo opredelitev nekaterih meril za dokazovanje razlogov za dovolitev odstrela, kot je preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Na podlagi tega bo Arso izdajal odločbe za posamezne konfliktne osebke v konkretnih primerih,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Za populacijo volka še vedno velja strategija ohranjanja volka in trajnostnega upravljanja z njim iz leta 2009 ter pripadajoči akcijski načrti, vendar je takoj po sprejetju nove strategije upravljanja medveda predvidena tudi prenova strateških dokumentov za upravljanje volka, pravijo na ministrstvu.

Arso vodi dva postopka za volka in enega za rjavega medveda, pri čemer ugotavlja, ali je treba izvesti poseg v populaciji na podlagi določb uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.