Lučka Kajfež Bogataj: Odvoz komunalnih odpadkov bi moral stati 30 evrov

Evropska komisija je izmed  377 mest iz celotne EU izbrala 100 mest, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna. V Sloveniji je bil za vodilnega partnerja konzorcija (v njem sta še Ljubljana in Velenje) izbrana Mestna občina Kranj.

V okviru dvoletnega programa Pilot Cities bo Kranj s partnerji z 52 pilotnimi projekti dve leti del NetZeroCities programa Pilot Cities. V tem času bodo testirali različne inovativne pristope na področjih, na katerih prihaja do največjih emisij toplogrednih plinov.

V času trajanja pilotnega projekta bodo izvajali širok nabor aktivnosti s področja mobilnosti, vključno z razvojem aplikacije MaaS in optimizacijo javnega potniškega prometa. A kot so opozorili različni strokovnjaki na začetku festivala Eko teden, ki se v Kranju odvija okoli tradicionalne čistilne akcije, je podnebna nevtralnost mesta zelo zahtevno vprašanje, ki potrebuje konkretne politike in ukrepe.

Podnebna nevtralnost zahteva veliko ukrepov ter predvsem konsenz o tem, da bomo porabili manj. FOTO: Voranc Vogel

Elektromobilnost ni rešitev

Klimatologinja Luka Kajfež Bogataj je opozorila, da moramo v vse ukrepe, ki se tičejo ogljične nevtralnosti – to je zmanjšanja porabljene energije - vključiti ljudi, kajti običajno so tisti, ki nosijo največji del bremena. »Če v določeni skupnosti ni konsenza o tem, potem ljudje organizirajo iniciative in nasprotujejo ukrepom.« V Kranju, kar je njegova specifika, je največji porabnik  energije sicer industrija, ki je porabi okoli 40 odstotkov, sledijo stanovanjske stavbe s 30 odstotki, promet z 27 odstotki in javna razsvetljava z 0,3 odstotki. »Slednja nas torej ne bo rešila,« je pripomnila Lučka Kajfež Bogataj.

Če bi torej v Kranju želeli do leta 2030 zares postati ogljično nevtralni, bi morali vsako leto glede na stanje obnovljive energije, kjer imamo le vodno elektrarno v Mavčičah - porabo energije zmanjšati za 12 odstotkov. »To je popolnoma nerealno. Edino, kar lahko naredimo, da bomo nevtralni je to, da začnemo množično zasajati drevesa ali postavimo vetrne elektrarne v Makedoniji, kot to počnejo nekatera podjetja. Ampak to je za občinski proračun predrago« je dejala.

Lučka Kajfež Bogataj je kritična do vsiljevanja elektromobilnosti ljudem.FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Klimatologinja je poudarila tudi »pretirano poudarjanje elektro-mobilnosti«, ki ni »nobena posebna rešitev in tudi ni brez emisij.« »Manjši avtomobili na plin imajo v svojem življenjskem krogu manjše izpuste kot električni avto. Dobrodošlo je, da se javni in občinski vozni park elektrificira, ampak, da ljudem vsiljujemo električne avtomobile, pa je nesmiselno in smešno.«

Vojna napoved

Tomaž Lanišek iz urada za razvoj Mestne občine Kranj je glede elektrifikacije in morda preambiciznih načrtov dejal, da se strinja z mnenjem, a da nekje preprosto moramo začeti. »V Kranju lahko v sedmih letih lahko marsikaj naredimo. Verjamemo, da je Kranj lahko tudi danes, kot je bil nekoč Silicijeva dolina Jugoslavije.« Kot je dejal, se zavedajo, da je brez neustrezne komunikacije napoved o ogljični nevtralnosti do leta 2030 lahko razumljena kot »vojna napoved« gospodinjstvom  in prebivalcem.

A po njegovih besedah z industrijo, kjer v Kranju prevladuje gumarska, ni pričakovati težav. »Rast cen emisijskim kuponov, ki so se iz nekaj evrov podražili na več kot sto evrov, je industrijo že zdavnaj prisilila k drastičnemu znižanju porabe energentov in tudi vode. Gumarska industrija je v preteklem obdobju v to investirala že več kot 100 milijonov evrov ob tem, da delež zaposlenih ostaja enak in celo raste.«

Po mnenju Laniška je nesmiselno tudi, da se ljudje vozijo na delo v druga mesta, zaradi tega pa da si občina prizadeva povečati število delovnih mest v Kranju ter z načrtom za Gorenjsko univerzo. »Vse te nesmiselne poti so potrata co2,« je dejal. A Marko Peterlin, direktor Instituta za politike prostora, ga je opozoril, da veliko tujih raziskav dokazuje, da politike niso uspešne pri  vsiljevanju oz. spreminjanju potovalnih tokov, in da gre za kompleksne individualne odločitve, ki jih mesta ali države ne morejo nadzorovati.

Nič več korenčka, le še palica

Matjaž Berčon, direktor Komunale Kranj je spomnil na podatek, da vsako leto proizvedemo za dva do tri odstotke odpadkov več. »Ne smemo se slepiti, da je z osveščanjem, odpadkov manj.

Ločeno zbiranje odpadkov mora biti pravilno spodbujeno s strani občin. FOTO: Rajšek Bojan

Spodbudno je, da  nam je v Kranju že na samem izvoru nastanka odpadkov uspelo doseči 70 odstotno ločenost odpadkov.«  Tudi Berčon je poudaril, da je industrija v preteklih desetih letih  naredila izjemne napore v smeri zmanjševanja odpadkov kot tudi porabe vode. »To pa zato, ker jih to veliko stane. Posameznika pa to ne stane. Čeprav se ves čas pritožujemo, da je še deset evrov preveč, se moramo zavedati, da nam za teh deset evrov vsak teden  odvozijo vse kar nakupimo v supermarketih in kar nam na dom pripeljejo dostavljavci.«  

Lučka Kajfež Bogataj je pri tej tematiki poudarila, da je deset evrov za plačevanje komunalnih storitev odvoza odpadkov absolutno prenizka cena. »Izogibamo s neprijetnim ukrepom. Korenček že davno ni več učinkovit. Potrebujemo palico.  Poglejte javni prevoz. Več kot da je avtobus zastonj  - in za nas upokojence je – ne more biti, pa se vseeno vozimo z avtomobili. Mislim, da je čas za palico, recimo v obliki podražitve polonice za komunalno na 30 evrov, ali pa kako drugače. Drugače ne bo šlo.« Klimatologinja je pohvalila kranjsko komunalo tudi zaradi njihovega pristopa k ločevanju. »Zabojnike za ločeno ločevanje so pripeljali do vsakega objekta, navedli kam kaj sodi in tudi z nalepkami pohvalili tiste, ki so pravilno ločevali. Ljudem moraš pripeljati rešitev na dom. Tiste občine, ki tega niso naredile, imajo še danes težave.