Številni plazovi onemogočajo obnovo

Hiša junaškega gasilca Sandija Zajca, ki je iz poplavljenega vrtca v Mengšu reševal otroke, je še vedno neprimerna za bivanje. »Ker sem bil medijsko izpostavljen, se mi je oglasilo veliko ljudi, ki mi zdaj ponujajo strokovno pomoč, da lahko temeljito vodimo sanacijo, a sem kljub temu popolnoma zmeden,« pravi Zajec.

»Toliko različnih informacij, toliko odločitev, ki jih moraš sprejeti. Ne vem, kje se me drži glava. Ne predstavljam si, kako je ljudem, ki nimajo te pomoči. Delam, kar mi svetujejo, a po drugi strani razmišljam, ali ne bi bilo bolj pametno vsega pustiti in se preseliti kam drugam, ker kaj, če se vse ponovi,« stisko, ki jo doživljajo prizadeti po poplavah, opiše Zajec.

Čeprav osrednja Slovenija in Gorenjska nista med najbolj prizadetimi, so tudi tu stoletne vode poškodovale veliko objektov in prizadele veliko ljudi. V Kamniku je bilo poplavljenih več kot tisoč objektov, huje je poškodovanih najmanj 15, za rušenje so predvideni trije. Župan Kamnika Matej Slapar upa, da bodo, čeprav je drugod po Sloveniji še huje, ostali na radarju države. »V občini je bilo hudo prizadetih pet dolin. Delamo dneve in noči. Saniramo cestne povezave, mostove, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,« pravi Slapar. Strokovnjaki na terenu prednostno pregledujejo stanovanjske objekte, ki jih ogrožajo plazovi. Šele v drugi fazi bodo na vrsti plazovi, ki ogrožajo drugo infrastrukturo. »Na podlagi ocen strokovnjakov bomo ocenili stopnjo varnosti za življenje in sprejeli ukrepe za sanacijo.«

Voda je z bregov tekla v hiše še ves prejšnji teden. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ob napovedanem obilnem deževju na začetku prihodnjega tedna imajo po Slaparjevih besedah pripravljen načrt za evakuacijo območij. »Upam, da bo država zagotovila finančno konstrukcijo za temeljito sanacijo. Samo če bo državni denar, bodo ljudje lahko mirno živeli. »Mislim, da trajno rešitev lahko pričakujejo v dveh letih. Vsaj upam tako,« pravi Slapar. Glavne prometnice, vrtci in šola bodo do prvega septembra urejene. Danes se odpira tudi cesta proti Kamniški Bistrici, do nihalke za Veliko planino.

V Komendi najbolj prizadeti stanovanjski objekti

Tudi v občini Komenda, kjer je bilo poplavljeno kar 80 odstotkov površin in prizadetih skoraj 800 objektov, kar je za občino s 6500 prebivalci zelo veliko, na prvi pogled ni videti več tako hudo, a so predvsem ljudje utrpeli zelo veliko škodo. Na srečo ali nesrečo, odvisno od perspektive, rušitve tu niso predvidene. »Najhuje je, da je velika večina škode na zasebni lastnini, kar pomeni, da smo priča žalostnim zgodbam, ki bodo še dolgo zaznamovale ozračje v kraju,« pravi župan Jurij Kern. Javna infrastruktura jo je glede na razsežnost poplav dokaj dobro odnesla. Največ škode je bilo na treh mostovih in v OŠ Moste, kjer sta bila poplavljena klet in celotno pritličje, a je vse že očiščeno in pripravljeno za novo šolsko leto. Še vedno pa ocenjujejo škodo na celotnem cestnem omrežju. »Preveriti je treba vse ceste, ki so bile poplavljene, saj obstaja možnost, da je voda spodjedla podlago pod zgornjim slojem,« pravi Kern.

V Komendi, občini s 6500 prebivalci, je bilo pod vodo kar 80 odstotkov površin in poplavljenih skoraj 800 predvsem stanovanjskih objektov. FOTO: Dejan Javornik

Največji izzivi se pojavljajo pri popisovanju škode. »Vlada nam je šele v četrtek poslala natančnejša navodila, kako popisati škodo, rok pa je zelo kratek. To bo velika preizkušnja za vse prizadete občine. Žalosti me, kako z lahkoto in brez občutka nekateri predstavniki vlade javno udrihajo čez, po njihovem mnenju, slabo organiziranostjo prizadetih občin. Javno kazanje s prstom in prelaganje odgovornosti oziroma krivde v takšnih trenutkih lahko hitro pripelje do velikega nezadovoljstva prizadetih prebivalcev Slovenije. Politika se je zavezala k enotnosti in naj ta enotnost, četudi le navzven, velja tudi pri delu in sodelovanju vseh javnih institucij,« pravi Kern.

V Medvodah velika škoda na javni infrastrukturi

V Medvodah je najbolj prizadeta javna infrastruktura. Poplavljenih oziroma poškodovanih je bilo 288 objektov, šest je označenih kot neprimernih za bivanje v prihodnjega pol leta, rušenje pa je predvideno za enega ali dva. Poškodovana je tržnica, občinska stavba, knjižnica, medvoški lok, nogometno igrišče z baliniščem, OŠ Simona Jenka Smlednik, OŠ Pirniče, OŠ Preska, OŠ Medvode, POŠ Topol, KD Medvode, kopališče Sora, enota vrtca Valburga. Kljub temu bo šolsko in vrtčevsko leto potekalo normalno. Do nadaljnjega bo zaprt Krajevni urad Medvode, saj so bili prostori uničeni, še vedno je zaprta cesta Medvode–Goričane, na cesti Goričane–Sora je pri kopališču polovična zapora, saj je Sora odnesla polovico cestišča, avtobusno postajo in del komunalne opreme. V občini, predvsem na območju Polhograjskega hribovja, imajo evidentiranih 23 večjih plazov, manjših na kmetijskih in gozdnih zemljiščih niti ne popisujejo. Zaradi nevarnosti novih poplav v času jesenskega deževja je nujno treba pohiteti s čiščenjem vodotokov, zadrževalnikov, jaškov in odvodnikov, pravijo na občini.

V Škofji Loki odneslo 13 mostov, 23 je poškodovanih

Poljanska Sora, ki je na vrhuncu ujme dosegla več kot 150-kratnik običajnega pretoka, je po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje povzročila za 60 milijonov evrov škode. Po prvih ocenah je poškodovanih od 350 do 400 objektov, večinoma stanovanjskih in okoli 15 gospodarskih. Poškodovanih je 23 mostov, 13 jih je odneslo. Najhuje je v Hrastnici, Bodoveljski grapi in Sopotnici, kjer je celotna infrastruktura povsem uničena. Še vedno je evakuiranih 22 ljudi. »Sora je povzročila veliko bolečine. Po drugi strani pa, česar do zdaj nismo bili vajeni, nevarnost predstavljajo plazovi, ki pa jih ne moremo pregledati in sanirati, dokler se zemljina ne posuši. Zaradi tega ljudem še ne moremo povedati, kakšen bo sanacijski program, ker se plast še ni umirila. Vsi ti pregledi in načrti so tudi zelo dragi. Država je obljubila plačila za vsa območja, kjer plazovi ogrožajo ljudi ali podjetja. Upam, da bo to držalo, kajti to so tolikšni zneski, da jih občine ne zmoremo pokriti, tudi naša ne, čeprav je 14. največja,« pravi Radinja.

Peter Malovrh iz Puštala pri Škofji Loki pravi, da je treba upoštevati hidrološko stroko in struge poglabljati ne pa graditi škarp in nasipov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Peter Malovrh, ki živi v Puštalu pri Škofji Loki in je bil popolnoma poplavljen, pa opozarja, da se prevečkrat gradijo nasipi in škarpe. »Hidrologi in tudi Rok Fazarinc poudarjajo, da je treba vodi dati prostor. To pomeni, da je treba struge poglobiti in razširiti, nasipi in škarpe pa jih samo ožijo, zvišujejo vodostaj in s tem še bolj ogrožajo območje,« pravi. Po njegovem mnenju bi bilo na sotočju med Poljansko in Selško Soro treba odstraniti vse preteklo nasipavanje.

Radinja meni, da je treba temeljito proučiti razmere, zato so načrtovane projektne pisarne nujne. »Dolgoročno bo to spremenilo naše prioritete. Kar nekaj let bo potrebnih, preden se bomo lahko spet posvetili projektom s področja ekologije, ki so bili do ujme naša prioriteta,« pravi župan.