Samo na občinskih cestah za dva milijona evrov škode

Po avgustovski vremenski ujmi so v občini Idrija začeli nekatere nujne sanacije. Neurje je povzročilo za slabih 4,5 milijona evrov škode. Najhuje je bilo v vseh treh Kanomljah in dolvodno ob Idrijci od Marofa do Želina. Občinski proračun so za zdaj – za odpiranje cest, čiščenje propustov in sanacijo nekaterih plazov – bremenili za približno 300 tisoč evrov, ki so jih prerazporedili iz postavk, neizvedljivih v letošnjem letu.

Na Idrijsko-cerkljanskem težave s plazovi

Država naj bi na podlagi prijavljene škode občinam odobrila 40-odstotno nakazilo sanacijskih sredstev. Kje bodo občine dobile preostali denar, je zgodba zase. V Idriji so po hudem deževju najprej uredili dostopne poti ter sanirali manjše plazove, na nekaterih mestih pa bo potrebna večja sanacija, ki zahteva pripravo obsežnejše dokumentacije in hkrati tudi večje finančne vložke. O prioritetah pri sanaciji se bodo na občini dogovarjali s sveti krajevnih skupnosti, bo pa težava, kje oziroma kako dobiti izvajalce, saj so vsi zasedeni.

Občine varčujejo že dolgo

Ogromna škoda je v Idriji nastala na občinskih cestah. Poškodovanih je bilo okoli 92 odsekov cest, so sporočili z občine, skupno vrednost sanacijskih del samo na občinskih cestah ocenjujejo na dobra dva milijona evrov. Približno 800 tisoč evrov škode je na propustih in manjših mostovih, za dobrih 300 tisoč evrov pa na gozdnih cestah ter vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Slabih 1,3 milijona evrov škode gre pripisati plazovom.

Plaz za Rudarsko hišo. FOTO: Anja Intihar/Delo

Župan Tomaž Vencelj ocenjuje, da bo zgolj sanacija plazu, ki je ogrozil Unescovo Rudarsko hišo ter nekaj stanovanjskih objektov pod in nad njo, stala okoli 700 tisoč evrov. Občina je sicer pri plazovih, ki ogrožajo stanovanjske hiše, kot so zapisali na občinski spletni strani, v fazi pridobivanja geoloških in geomehanskih poročil ter projektiranja sanacijskih ukrepov, in tudi to ne bo majhen finančni zalogaj.

Sanacija po avgustovskem neurju bo prizadetim občinam odnesla marsikatero pred tem načrtovano (nenujno) investicijo, ki pa bi zvišala kakovost bivanja prebivalcev. Tomaž Vencelj pri tem opozarja, da vlada noče niti slišati o zvišanju glavarine, nasprotno – pod pretvezo varčevanja bi jo radi celo znižali.

A kot dodaja idrijski župan, »mi varčujemo že dolgo, oni pa ne«. Na nepošten sistem financiranja občin v Sloveniji opozarja že od svojega prvega mandata, vendar je država gluha – vzdrževanje in gradnja cest v hribovskih občinah pa sta nekajkrat dražja kot v obalnih oziroma pretežno ravninskih.