Vsak drugi kolesar je za smrt odgovoren sam

Ljubljana – V minulih tednih popolnoma ohromljen javni prevoz – zdaj sicer deluje, a v precej manjšem obsegu kot v časih pred koronavirusom – je marsikoga prepričal, da je za premagovanje razdalj uporabljal kolo. Tudi pomanjkanje koles v športnih trgovinah jasno kaže, da v Sloveniji vlada prava kolesarska vročica.

Če ima kolesarjenje po eni strani veliko pozitivnih plati, od skrbi za boljše zdravje do čistejšega okolja, pa je tovrstni šport ali transport povezan tako z različnimi poškodbami kot nesrečami.

Maj je že tradicionalno namenjen preventivnim akcijam, saj mnogi zaradi ugodnega vremena iz zimskega spanja prebudijo svoja kolesa, letos pa je bilo povečano število kolesarjev na naših cestah mogoče zaznati že prej. Čas epidemije si je marsikdo popestril prav s kolesarjenjem, prav tako je bilo že aprilsko vreme, ki je sicer pregovorno muhasto, kot nalašč za vrtenje pedalov.

Ob trku so posledice navadno hude

Kolesarji veljajo poleg pešcev in motoristov za najranljivejše v cestnem prometu, saj so posledice trka z vozilom navadno hude, če ne celo usodne. Hitrosti, ki jih kolesarji dosegajo, so lahko zelo visoke, zato se tudi ob padcu lahko hitro zgodi huda poškodba. Še posebno če glave ne varuje čelada, ki je ključna pri zmanjšanju posledic ob udarcih v glavo. Čelada sicer pri nas za starejše od 18. leta ni obvezna, je pa zelo priporočljiva. Pred leti je bila predstavljena ideja, da bi bila obvezna za vse, a je ta pobuda sčasoma povsem zbledela.

Analiza prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, ki so jo na agenciji za varnost prometa (AVP) naredili za obdobje od leta 2015 do leta 2019, je pokazala, da je bil delež umrlih kolesarjev v teh letih desetodstoten med vsemi umrlimi udeleženci. Čeprav se je število kolesarjev na cesti v zadnji dekadi zelo povečevalo, pa kolesarji kljub temu ne spadajo med najbolj izpostavljene kategorije udeležencev. Popolnoma drugače pa je, ko se zgodi nesreča. V omenjenem obdobju je bilo največ hudo poškodovanih prav med kolesarji – delež med vsemi udeleženci je znašal 23 odstotkov.

Najstarejši so najranljivejši

Predvsem ranljivi so starejši kolesarji. Največ kolesarjev je umrlo v najstarejši starostni skupini 65 let in več (16 umrlih). Največ poškodovanih je bilo prav tako v najstarejši starostni skupini (289 hudo poškodovanih), medtem ko je bilo število tistih z lažjimi poškodbami bolj izenačeno med starostnimi skupinami. Med najmlajšimi kolesarji (otroci in mladostniki) je v zadnjem petletju umrlo sedem kolesarjev (dva od tega lani), 84 je bilo hudo poškodovanih, 681 pa lažje.

Kolesarji za nesrečo navadno krivijo druge udeležence v prometu, a strokovna analiza tega ne potrjuje. Med devetimi lani umrlimi je bilo kar sedem takšnih, ki so sami povzročili tragedijo.

Povprečni delež povzročiteljev je bil v petletnem obdobju 55 odstotkov, kar pomeni, da večino prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo kolesarja, povzročijo kolesarji sami. Še večji delež med povzročitelji je pri prometnih nesrečah s hudo poškodbo kolesarja, saj je lani delež hudo poškodovanih povzročiteljev znašal kar 72 odstotkov (povprečje v obdobju 2015–2019 je 67 odstotkov). Prilažje poškodovanih kolesarjih je delež povzročiteljev lani znašal 57 odstotkov. Povprečje za zadnjih pet let pa je 53 odstotkov.
 

Trojica usodnih napak

Med vzroki za nesrečo z udeležbo kolesarjev je najpogostejše neupoštevanje pravil o prednosti (26 odstotkov). Tu pa je treba s prstom pokazati na druge udeležence, ki kolesarja na cesti prezrejo ali napačno ocenijo razdaljo. Sledita neprilagojena hitrost (22 odstotkov) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (17 odstotkov).

Omenjeni vzroki so na vrhu tudi pri umrlih kolesarjih. Neprilagojena hitrost je bila usodna za 19 kolesarjev (35 odstotkov), neupoštevanje pravil o prednosti je vzelo življenje 12 kolesarjem (22 odstotkov), zaradi nepravilne strani vožnje pa je umrlo deset ljudi (18 odstotkov). To pa so tudi trije glavni vzroki, odgovorni za kar 75 odstotkov vseh smrti med kolesarji.