V ljubljanskem UKC bo škoda merjena v stotisočih evrov

Včeraj se je v poznih popoldanski urah nad državo razbesnelo neurje z močnim dežjem, ki je najprej zajelo severovzhod države, in sicer območje Beltincev. Zvečer po osmi uri do polnoči pa predvsem območje Ljubljane, kjer je v kratkem času padlo 88 litrov dežja na kvadratni meter, na Goriškem pa 93. Samo v regijskem centru Ljubljane so čez dan prejeli več kot 2700 klicev, so sporočili iz Centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Na terenu so bile skoraj vse gasilske enote, nekatere vse do jutra.

Meteorne vode so zalile več kot 500 različnih objektov, predvsem kletne in stanovanjske prostore (med njimi tudi kleti in studie na RTV Slovenija, je poročal Radio Slovenija), osnovne šole, gimnazijo, vrtce, industrijske objekte, gledališče, skladišča, dijaški dom in sodišče.
 

Sanacija obvoznice

Na severni ljubljanski obvoznici je zaradi poškodovanega vozišča, ki ga je povzročilo močno deževje, zaprt vozni pas pri priključku Celovška cesta proti razcepu Zadobrova. Promet je urejen samo po prehitevalnem pasu, za tovorna vozila pa je v smeri z Gorenjske in Primorske proti Štajerski preusmerjen na južno in vzhodno obvoznico.

Pod objektom nadvoza Korotanske ulice in gorenjske železnice na severni ljubljanski obvoznici je močno deževje v sredo zvečer povzročilo poplavljanje na odseku med Dunajsko in Celovško cesto, kjer je v vodi obtičalo več osebnih vozil, so pojasnili na Darsu.

Dvig voziščne konstrukcije voznega in pospeševalnega pasu je po Darsovih pojasnilih posledica velikih količin padavinske vode, ki jih sistemi kanalizacije niso mogli odvajati. Ker vožnja po teh dveh pasovih ni več varna, so ju začasno zaprli.
Poškodbo si je danes ogledala komisija za izvedbo izrednih pregledov, ki so potrebni v takih primerih. Na podlagi ugotovitev so se dogovorili za takojšnje popravilo.

Do sanacije mora promet zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev na avtocesti potekati po le enem pasu. V času konic zato nastajajo daljši zastoji. Uvoz s Celovške ceste in izvoz na Litostrojsko cesto kljub delni zapori cestišča ostajata odprta za promet, so še pojasnili na Darsu.

Dvig voziščne konstrukcije bo saniran predvidoma do nedelje.
 

Poplavljen ljubljanski UKC

Izjavi v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jožeta Golobiča in vodje gasilske enote UKC Sebastjana Šenka o posledicah sredinih nalivov:


»Da je mera polna, so se poleg četrtega vala včeraj pripetile še katastrofalne razmere zaradi močnega naliva. Poplavljena je bila vsa kritična infrastruktura, mislim, da ni bilo hiše, ki ne bi bila poplavljena. Zalilo je kanale komunikacijske infrastrukture, elektroomarice, dvigalne jaške, po stopnicah je v glavni stavbi voda tekla kot slap,« je povedal v. d. direktorja UKC Ljubljana Jože Golobič. Bolnišnica deluje nemoteno, sicer imajo ponekod še nekaj težav.

Golobič se je zahvalil sodelavcem, civilni zaščiti, gasilcem za pomoč. »Hvala vsem, ki so ponoči pritekli v službo in včasih tudi z improviziranjem začeli odpravljati posledice.«

 Posledice so začeli odpravljati že okrog polnoči, do sedmih je delovalo tako rekoč vse. Ambulanta ORL tudi, komunikacijski sistem je vzpostavljen, računajo, da bodo tekom dneva odpravili posledice.

Škodo še ocenjujejo, dokončnih poročil ni, vsekakor pa bo merjena v stotisočih evrov. »Vredno je premisliti o vitki infrastrukturi, ki bi se brez redunance pokazala še kot večje tveganje, zato moramo ob napovedanih investicijah in obnovah pomisliti na to, da vzpostavljamo rezervne infrastrukture in kanale za podobne primere, glede na to, da napovedujejo, da bo tovrstnih pojavov vedno več. In na to moramo biti pripravljeni.« UKC Ljubljana je zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za zdravje Janez Poklukar in na terenu preveril posledice neurja. »Oskrba pacientov ni motena, odprava posledic v stavbah otorinolaringološke klinike in porodnišnice že poteka. Hvala osebju za hitro odzivnost,« je ministrstvo zapisalo na twitterju.

Izjava Gasilske brigade Ljubljane glede sredinega neurja:


»Včeraj zvečer malo pred 21. uro je bilo v Ljubljani močno neurje, deset minut pred 21. uro smo dobili prvi klic, vedeli smo, da bo dogodek večjega obsega, zato smo aktivirali tudi prostovoljne gasilske enote in enote za podporo vodenje, ki je koordinirala prostovoljne enote,« je povedal predstavnik Gasilske brigade Ljubljana Robert Okorn. Poleg gasilske brigade je sodelovalo 33 prostovoljnih gasilskih društev, ki so opravili te intervencije.

Nastajali so krajši zamiki, ker je bilo toliko klicev, ampak šli so na vsako lokacijo, je dejal Okorn. »Take intervencije so specifične v urbanih okoljih, kot je Ljubljana, pokazali smo, da je javna gasilska služba v Ljubljani dobro, odlično organizirana in da lahko učinkovito opravljamo svoje delo.«



Opravili so skoraj 400 intervencij, od tega jih je bilo veliko na objektih, ki so vitalno pomembni za delovanje občine in države, to so: nekaj osnovnih in srednjih šol, dijaških domov (v Šiški in na Poljanski), državne ustanove – med njimi urad predsednika RS, državni zbor – potem tudi veliko objektov, ki so v lasti zasebnikov in posameznikov, je povedal Tine Juvan iz ljubljanske gasilske brigade. Med intervencijami je bilo večinoma črpanje vode iz kleti, stanovanj in drugih objektov, nekaj tudi reševanj vozil iz podhodov.

»Šlo je za enormne količine vode v kratkem času, niti številka 112 ni mogla sprejeti vseh klicev naenkrat, na koncu so operaterji obdelali vse klice, da smo lahko posredovali.«


 

Ljubljanski gasilci nočno dogajanje primerjajo s tistim ob žledu 2014

Neurje se je začelo v šentviško-vižmarskem koncu, potem je šlo proti Šiški do zahodnega dela Ljubljane, Viča oziroma centra in na koncu proti Barju. Prizadeta je bila tudi okolica. Kot je povedal Juvan, sam še ni doživel toliko intervencij v tako zelo kratkem času, saj so bile to tako velike količine dežja, da jih ne bi mogla sprejeti nobena kanalizacija oziroma infrastruktura. Število posredovanj pa je primerjal z intervencijami ob stoletnem žledu leta 2014.

Na terenu je širom po Ljubljani še vedno deset gasilskih enot.



V ljubljanski Drami so morali zaradi dežja, ki je prodrl skozi streho in kletne prostore, prekiniti predstavo in evakuirati 300 ljudi, je za Radio Slovenija pojasnil ravnatelj Drame Igor Samobor. »V neurju je voda vdrla skozi streho in v kleti, prekinili smo predstavo, električna napeljeva na odru je bila namočena, zaradi varnosti ljudi in igralcev smo morali vse ugasniti in zapustiti stavbo,« je dejal Samobor.





Zaliti so bili tudi parkirišča in podvozi – zaradi česar so nekateri avtomobili obtičali v vodi, ponekod so bila zalita tudi osebna vozila. Promet je med drugim obstal pred podvozi na Celovški, Dunajski in Šmartinski cesti. Zalilo je tudi podhod Plava laguna in železniško postajo, poroča STA.



Podirala so se tudi drevesa, a poškodovanih v neurju ni bilo. Zabeležena sta bila tudi dva udara strel, vendar požarov ni bilo. Gasilci so nudili pomoč pri črpanju meteornih voda.  Kolikšna je škoda zaradi neurja, bodo ocenili danes.



V Celju se je na železniško progo Celje–Žalec podrlo drevo. Vzdrževalci Slovenskih železnic so drevo odstranili s tirov. Poplavilo je tudi prostore gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno v Celju, navaja Spin. Občino Laško je v sredo zvečer prav tako zajelo neurje z močnim dežjem in vetrom: podrlo se je nekaj dreves čez cesto, poplavljena je bila ena hiša in poškodovana lokalna cesta. Poplavljena sta bila tudi lokalna cesta v Rifengozdu in podvoz v Laškem pri pivovarni. Posredovali so laški prostovoljni gasilci.

Padavine so se umirile, meteorologi napovedujejo suho in sončno vreme.