Nekdanja vpisničarka na tožilstvu obsojena zaradi izdaje tajnega podatka

Ljubljanski sodnik Martin Jančar je nekdanjo vpisničarko na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) spoznal za krivo kaznivega dejanja izdaje tajnega podatka in jo obsodil na dve leti zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo, ki je za obtoženo predlagalo štiri leta in pol zapora, pa je že napovedalo pritožbo v oprostilnem delu sodbe.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so danes izrekli sodbo nekdanji vpisničarki na Specializiranem državnem tožilstvu, ki ji je tožilstvo očitalo dvanajst kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Po prepričanju tožilstva je obtožena tajne podatke izdajala iz koristoljubnosti, med drugim ji očitajo, da jih je prek posrednikov posredovala osumljencem, predvsem tistim, proti katerim so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Zaupni podatki naj bi tako prišli v roke tudi slovenski celici Kavaškega klana, med drugim tudi o tem, da se proti članom Kavaškega klana v Sloveniji pripravljajo hišne preiskave.

Za eno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov je sodnik Martin Jančar nekdanji vpisničarki SDT izrekel dve leti zaporne kazni, za preostale očitke pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Dokazi tožilstva, da je obtožena izdajala tajne podatke iz koristoljubja, so bili le posredni, prav tako ni šlo za sklenjen krog indicev, je v izreku obsodilne sodbe med drugim poudaril Jančar in dodal, da težjega primera v svoji karieri še ni imel.

Zaradi pomanjkanja dokazov je bila obtožena oproščena tudi očitka, da je izdajala tajne podatke Kavaškemu klanu. »Za ta očitek so le posredni dokazi in indici. To, da so si nekateri osumljenci v zadevi Kavaški klan med seboj pošiljali dokument SDT, ki je bil tajen, še ni dokaz, da ga je poslala obtožena,« je med drugim poudaril Jančar. Glede očitkov o koristoljubnosti pa je poudaril, da sodišče ni našlo dokazov, da je obtožena prejela obljubo o nagradi, kaj šele da bi jo dobila. »Če osnovno dejanje ni dokazano, tudi ni mogoče govoriti o motivu,« je med drugim poudaril sodnik.

V prid nekaznovanost

Pri višini kazni je sodišče med drugim izhajalo iz nekaznovanosti obtožene kot tudi dejstva, da ni nevarnosti ponovitvenega dejanja, saj obtožena ni več zaposlena kot vpisničarka na SDT. Je pa teža kaznivega dejanja izdaje tajnega podatka takšna, da je potreben izrek zapora, zaradi izdaje tajnih podatkov so namreč lahko ogrožena življenja, je med drugim poudaril Jančar.

Sodišče je nekdanji vpisničarki tudi odpravilo pripor, v katerem je bila od 9. novembra 2021. Obtožena je namreč v priporu preživela več kot dve tretjini izrečene kazni, zato bi bilo zadrževanje obtožene v priporu nesorazmeren ukrep v primerjavi s težo kaznivega dejanja, za katerega je bila obsojena.

Sojenje Kavaškemu klanu januarja letos. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Zagovornik obsojene Rok Križanec je z izrekom sodbe zelo zadovoljen. Kot je poudaril v izjavi za medije po izreku sodbe, je bila njegova stranka obsojena zgolj za tisto kaznivo dejanje, ki ga je tudi priznala, in sicer da je dvema prijateljicama in nekdanjemu partnerju povedala, da je v delo na SDT dobila odredbo, povezano z osebo, ki jo je poznala.

Za ključni očitek tožilstva, da je iz koristoljubnosti izdajala tajne podatke članom Kavaškega klana, pa je bila oproščena, je tudi poudaril Križanec. Po njegovi oceni je bila zgodba tožilstva v delu, ki se je nanašal na Kavaški klan, »deloma luknjasta, manjkali so ključni dokazi, ki bi se povezali v celoto,« je poudaril. Ker se mu višina izrečene zaporne kazni zdi nekoliko previsoka, je napovedal pritožbo na obsodilni del današnje sodbe.

Pritožbo pa je danes napovedal tudi tožilec Luka Moljk iz SDT. Kot je poudaril v izjavi za medije po izreku sodbe, je sodišče utemeljitev sodbe oprlo na indice, pri čemer je odločilo, da je bilo indicev premalo, da bi lahko z gotovostjo sklepali, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. »Sam nasprotno menim, da je posrednih dokazov več kot dovolj in da lahko tudi z gotovostjo zaključimo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno,« je poudaril.

Glede dejstva, da sodišče ni našlo ključnega dokaza o tem, da je obtožena izdajala podatke članom Kavaškega klana, pa je poudaril, da se v tem delu odpira tudi zelo velik problem slovenskega kazenskega pravosodja, to pa so elektronski podatki in komunikacija z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

V zvezi s tem je poleg slabe opremljenosti preiskovalnih organov kot težavo izpostavil tudi slabo pravno podlago, ki ne omogoča veliko ukrepanja, zato lahko, je dodal, storilci kaznivih dejanj z zelo enostavnimi tehničnimi prijemi neovirano prenašajo tajne podatke in zakrijejo komunikacijo. Ta posledično postane nedostopna državnim organom, zato preiskovanje kaznivih dejanj naknadno ni mogoče, je tudi pojasnil. »Če elektronska naprava komunikacijo izbriše, pregled telefona čez mesec, dva ali tri ne bo pokazal ničesar,« je poudaril.

Moljk rešitev vidi v praksi več evropskih držav, ki v tovrstnih primerih omogočajo, da se na telefone osumljencev s predhodno odobritvijo sodišča namesti posebni program za prestrezanje podatkov oziroma t. i. trojanski konj. »Omenjeni program prestreza podatke, preden jih osumljenec zakodira in jih pošlje preko omrežja. Kodiranih podatkov namreč ni mogoče prebrati,« je pojasnil med drugim.