Brezovarju odškodnina, kolikšna, še ni znano

Ljubljana – Ugotovitve in priporočila komisije za preprečevanje korupcije so pred sedmimi leti odnesle s položaja glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja. Prepričan, da mu je bila zaradi ravnanja komisije, ki mu je očitala več nepravilnosti pri delu, storjena krivica, je s tožbo terjal 59.473 evrov, a ga je sodišče pravnomočno zavrnilo. Bolj uspešen je bil z revizijo na vrhovnem sodišču, saj je to pravnomočno sodbo spremenilo in presodilo, da je njegov zahtevek utemeljen, okrožno sodišče pa mora zdaj določiti le višino denarnega obliža.

Brezovarja, ki je inšpektorat za delo vodil 18 let, je vlada Boruta Pahorja aprila 2011 razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih, povezanih z Vegradom, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je dalj časa za plačilo sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.

Brezovar je očitke zanikal, a se je kljub temu v dogovoru z ministrom umaknil s položaja in se julija 2012 predčasno upokojil.
Prvostopenjsko sodišče je njegovo tožbo zavrnilo, češ da KPK ni ravnala protipravno, sodbo je potrdilo višje sodišče, zdaj pa je vrhovno pritrdilo Brezovarju. Sodbo je spremenilo in presodilo, da je njegov zahtevek utemeljen, kar pomeni, da mora okrožno sodišče določiti le še višino odškodnine.

Ker KPK, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič, pri objavi svojih ugotovitev in priporočil ni upoštevala Brezovarjevih postopkovnih pravic po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je po presoji vrhovnega sodišča ravnala samovoljno, celoten način sprejetja spornih ugotovitev in priporočil pa ni imel podlage v zakonu.

Ni pomembno, ali je sum korupcije dejansko obstajal, navaja vrhovno sodišče, KPK po tedaj veljavnem zakonu ni imela pooblastil za objavo imena in podatkov domnevnega kršitelja in odločanje o njegovi odgovornosti, pred posredovanjem ugotovitev pristojnemu ministrstvu pa mu tudi ni omogočila izjave in posledično te izjave ni posredovala hkrati z ugotovitvami, čeprav ji je vse to jasno nalagal zakon.

Prvotno je Brezovar terjal 59.473 evrov odškodnine, izhaja iz dosedanjih sodb, na včerajšnjem naroku pa je zahtevek za premoženjski del škode zvišal (za nepremoženjskega še vedno zahteva 15.000 evrov), češ da zaradi razrešitve od predčasne upokojitve prejema vsak mesec za 350 evrov nižjo pokojnino, kar je doslej naneslo 25 tisočakov, poleg tega je ob zaslužek z avtorskim delom. Koliko hoče po novem, včeraj nismo slišali, saj je razpravljajoča sodnica Jelka Podgoršek njegovega pooblaščenca Matijo Mauhlerja pri tem prekinila. Zmotilo jo je, da je odvetnik pripravljalno vlogo, v kateri je zvišal zahtevek za materialno škodo, vložil šele včeraj, čeprav je vabilo na obravnavo prejel že 17. avgusta, kar je sodnica razumela kot zavlačevanje postopka, zaradi česar je tudi napovedala, da ga bo kaznovala. Zaradi sodničinega ravnanja pa se odvetniku, kot je izjavil za medije, poraja dvom o nepristranskosti sodišča. Mauhler je še dejal, da ga preseneča, da se državno odvetništvo kljub vmesni sodbi o utemeljenosti zahtevka ni pripravljeno poravnati, saj poravnava že po definiciji pomeni vzajemno popuščanje in bi se »z njo zmanjšala odškodninska odgovornost države, katere izpolnitev se zagotavlja s prispevki davkoplačevalcev«.

Kolikšno skupno odškodnino po novem zahteva Brezovar, odvetnik Mauhler za zdaj javnosti ni razkril. Po doslej slišanem pa bi se znesek po naših izračunih utegnil sukati okrog sto tisočakov.

Sodišče bo Brezovarja zaslišalo 19. decembra.