Poleti je celo lepše kot pozimi

Mlada ženska sedi v travi in zre v dolino pod sabo. Z vijugaste steze se sliši vriskajoč »uaaa!« otročadi, ki drvi na zračnih blazinah. Do sedežnice po zeleni strmini na kolesu pridivja mulec, v bližini mlad par v gokartih vznemirjeno popusti zavore in se zapelje v »cilj«. Višje zgoraj upokojenka nabira zelišča, mama s sinkom stika za sledovi pastirskih škratov. Nekateri samo poležavajo na ležalnikih, drugi mešajo po gostem kislem mleku. Le nekaj podob poletnega Krvavca, ki bo v kratkem dočakal 60-letnico obratovanja in se v zadnjih letih pospešeno turistično razvija s fokusom na poletni sezoni.

Kot bi ga naročili, smo po vedno rahlo meditativni vožnji s kabinsko žičnico naleteli na Petra Slatnarja starejšega, sicer očeta Petra Slatnarja, znanega po vrhunskih skakalnih smučeh. Gospod je bil namreč med tistimi, ki so pred šestdesetimi leti, točneje 2. avgusta 1958, prvič zagnali žičnico na Krvavec. »A ta je bila le turistična, ne za smučarijo, ampak pohodništvo. Takrat so bile take vrste, kot bi šli ljudje na Brezje, in smo obratovali do zgodnjih jutranjih ur, vse dokler ni s planine odšel zadnji, potem pa znova pognali ob sedmih zjutraj,« je dobrodušno povedal domačin spod Krvavca, ki je z ženo prišel nabirat zelišča za čaj, pripeljal pa tudi vnuka, da se naužije svežega krvavškega zraka, bolj svežih temperatur kot v zabetonirani dolini ter si z adrenalinskimi spusti z gokartom požene kri po žilah.


Po svoje se RTC Krvavec tako vrača h koreninam, saj od leta 2011 uspešno razvija čedalje več turističnih produktov, s katerimi želijo na planino privabiti še več obiskovalcev tudi v poletni sezoni, ki trenutno predstavlja približno deset odstotkov letnih prihodkov. Obisk se povečuje iz leta v leto: »Lani smo prepeljali 225 tisoč obiskovalcev s kabinsko žičnico, od tega 25 tisoč v poletni sezoni, obisk pa je zagotovo večji, saj je dostop na planino poleti mogoč tudi z avtomobilom do Jezerc in nato peš, a teh ne moremo zabeležiti v statistiko. Ocenjujemo pa, da jih pride vsaj še enkrat toliko, torej skupaj okoli 50 tisoč,« je številke povzel pomočnik direktorja RTC Krvavec, Uroš Zupan, eden od članov ekipe, ki skrbi za preporod na tej res lepi planini v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Obiskovalce tako vsako leto čaka kaj novega: začeli so s poletnim parkom desetih aktivnosti (pustolovski park, spusti z gokarti in skiroji, plezalni stolp, slackline, lokostrelstvo in trampolini), leta 2014 pa vso energijo usmerili v razvoj bike parka. »Najprej je nastala še vedno najbolj zahtevna proga Rock'n'Flow, vsako leto pa dodamo še kakšno novo, tako da imamo zdaj že 30 kilometrov prog. In Bike park je trenutno, poleg pohodništva, naš najmočnejši poletni produkt.« Kar se je potrdilo tudi tisti dan; za neko julijsko sredo je bilo namreč na vrhu zelenega gorenjskega smučišča, ki se sicer že tretje leto zapored poteguje za naziv najboljšega v Sloveniji, prav dostojno število obiskovalcev, številni od njih tujci, največ pa jih je bilo videti prav na kolesih ali s pohodnimi palicami v rokah.

S kilometri užitki naraščajo

Tričlanska družina Lantz iz Švedske je prišla s kolesi. Enajstletni Vincent je v polni opremi navdušeno dirjal s sedežnico gor in po dveh kolesih navzdol. »Prvič smo tukaj, res je super. Doma seveda imamo bike parke, a nobenega tako visoko in tako razgibanega.« »Mož ga je našel na spletu, bivamo pa kar tukaj, na Krvavcu, dva dni si bomo vzeli zanj,« je povedala še mama Pernilla, ki prav tako ni kazala nobenega strahu po zavitih ovinkih proge Bambino, medtem ko si je oče privoščil – in ga nato izdatno pohvalil – še zahtevnejši podvig, progo Muci.



Krvavški Bike park (BP), nad katerim bdi simpatični mladenič Gašper Budkovič, je ravno pred dvema tednoma dobil še dve novi progi: Skills trail, spretnostni poligon za začetnike, »ki omogoča vstop v gorsko kolesarstvo z vožnjo po različnih ovirah, kot so leseni mostovi, gugalnica, skalni elementi ..., medtem ko je proga Jezerca velika pridobitev predvsem zato, ker povezuje zgornji del BP s spodnjim in skupaj s progo Muci tvori najdaljši spust v slovenskih bike parkih – deset kilometrov in tisoč višinskih metrov. Imamo pa proge vseh težavnostnih stopenj in na vseh je dovolj 'prometa'. Je pa predznanje zagotovo dobrodošlo; najeti je sicer mogoče tudi usposobljenega vodnika, da kolesarju pokaže osnove, ga vodi po parku ... In vaja dela mojstra, torej s kilometri naraščajo tudi užitki,« je povedal Budkovič. Zaradi novosti in skrbnega vzdrževanja tudi ni bojazni, da krvavški BK ne bi bil še naslednja leta del skupnosti Gravity Bike Park, ki združuje 18 najboljših evropskih bike parkov.



Da je Krvavec res zelo primerna destinacija za vstop v gorsko kolesarjenje, se je pokazalo prejšnji teden, ko so gostili ameriškega novinarja iz Peloton Magazina, sicer medija, ki se posveča cestnemu kolesarstvu. »Novinar se je pri nas prvič srečal z gorskim kolesarstvom in v enem dnevu sva prišla z osnovnih prog že tudi na zahtevnejšo. Uspelo nam ga je tako navdušiti, da bo menda prva stvar po vrnitvi domov nakup gorskega kolesa,« je v smehu povedal Budkovič. Sicer pa po Krvavcu pričakovano dirja največ slovenskih kolesarjev, in to z vseh koncev države, prihajajo pa tudi Avstrijci, Nemci, Čehi, »celo Turke smo že imeli. Prirejamo pa še tekme, vsaj eno za vsako disciplino. Letos tako gostimo državno prvenstvo v olimpijskem krosu (prav danes, op. p.), vsako leto prirejamo tudi dobro obiskani Fresh Bike Festival, cestnokolesarski vzpon in tekmovanje v spustu drugi dan, ki bo letos 25. in 26. avgusta.
 

Letos še posebno slovesno

Avgust je tudi sicer mesec, ko je v poletni sezoni na planini največ obiska. »Vrhunec je med 10. in 25. avgustom, na dan Marijinega vnebovzetja, na primer, pa z žičnico prepeljemo tudi tisoč obiskovalcev. Letošnji bo zaradi 60-letnice še sploh poseben, saj bo takrat dan odprtih vrat Krvavca. Vsak obiskovalec bo dobil letak, s katerim bo lahko obiskal šest tukajšnjih gostinskih ponudnikov – vsak bo imel svoj program –, in tisti, ki bo zbral vseh šest žigov, bo na Plaži, kjer bo zvečer velika zabava, sodeloval v žrebanju z bogatimi nagradami. Sicer pa se bo tisti dan na splošno veliko dogajalo: vodeni ogledi po naših poteh in aktivnostih, pravljice, kulinarika ...« je našteval Uroš Zupan.

Dobra in avtentična hrana s poudarkom na pastirskih okusih ter prijazna postrežba v gorskem okolju sta po njegovem samo še pika na i vsemu, kar ponujajo, zato je Krvavec zanimiv tudi za skupine, zlasti za poslovneže, ki jim lahko ponudijo aktivnosti, izobraževanje, zabavo, pa tudi prenočitve – hotel lahko sprejme približno 300 gostov. »Večina je sicer še vedno enodnevnih, a ker je naša ponudba vedno bogatejša, se trudimo, da bi ostali tudi dlje. Trenutno gostimo skupino nizozemskih pohodnikov, za več dni prihajajo tudi turisti iz Češke, Poljske, Latvije …«


 

Poučno stikanje za škrati

Ljudje jo, kot je povedal, potem mahnejo po svoje, »pogosto pa po naših označenih pohodniških poteh (te so vse lepo opisane, skupaj z zemljevidom, tudi na spletni strani RTC Krvavec, op. p.), ki jim dajemo čedalje več vsebine: lani smo zagnali projekt Pot pastirskih škratov, inovativni turistični produkt, primeren za mlajše otroke, ki omogoči vstop v pohodniški svet ob pravljici in doživetju, v tem tednu pa smo uradno zagnali tudi Pustolovščino Krvavec, del katere vodi tudi po škratovski poti.« »A ta zahteva malenkost več orientacije in iznajdljivosti,« ga je dopolnil idejni vodja in avtor obeh pustolovskih pohodniških poti, nekdanji minister za kulturo, dr. Uroš Grilc, mahajoč s še sveže natisnjenimi kartami pohodnih poti, ki jih zajema nova krvavška pustolovščina in bodo pohodnikom na voljo brezplačno.

»Zvoh, najvišja točka planine, spokojna Kriška planina in srednje zahtevna pot v skrito, idilično Dolgo njivo, kjer je popoln mir, na pašnikih pa konji in ovce, ob balvanu pri izviru vode roji metuljev, pa Studenec kreposti, kjer je nujno popiti požirek, saj bo ta okrepil vse dobro v nas,« je poetično opisoval Grilc. »Na teh destinacijah želimo zajeti vse značilnosti Krvavca, od kulinarike – tudi s sodelovanjem s Planšarijo Pr Florjan in Ekoturizmom Viženčar – do znamenitosti, pastirske tradicije, zgodovine in ponudbe Krvavca, a na privlačen način, tudi z iskanjem GPS-točk, na katerih se skrivajo škratorunski simboli. Na izvirne načine bomo, skratka, našim in tujim gostom pokazali, da je Krvavec vrhunska destinacija za pohodništva za družine in za manj zahtevne popotnike,« je zatrdil dr. Grilc, namenjen proti začetku Poti pastirskih škratov, da nam jo predstavi v živo.



Pri tem smo srečali mami Tanjo iz Novega mesta in njenega petletnika Lenarta. »Midva sva pa že čisto na koncu. Zbirala sva simbole v škratovščini in samo še eden nama manjka, da bova razbila škratovski urok in si prislužila nagrado. Navdušena sva nad to dogodivščino, veliko sva se naučila, tudi zakaj se Krvavec imenuje, kakor se. Vsa pohvala!« Lenartu je bilo žal samo, da ni videl škratov, »skrivajo se«, je pa ponosno povedal, da živi v apartmaju, da bo tukaj tri dni, »moj očka pa kolesari«.

»Dobivamo res lepe odzive otrok, odraslih, pa tudi šol, ki učencem tako omogočijo poseben, tudi poučen športni dan. Zaradi izvirnosti in povezovanja identitetnih točk Krvavca je stvar res lepo zaživela, v osnovi pa gre za pravljico, pomešano z realnimi elementi, kar poglejte,« je kazal na eno od lesenih skulptur živali, ki res živijo na Krvavcu – zajec, sova, ruševec, planinski orel ... Ob njih se v lesenih jurčkih – tudi ti rastejo na Krvavcu in z njimi pogosto postrežejo na krožnikih – skrivajo škratji namigi, ki si jih mora človek vestno zapisovati v škratovo beležko, polno zanimivosti o planini in življenju na njej, zdaj strateško prevedeno tudi v angleščino, nemščino, italijanščino in češčino.

Tudi sami smo jo rinili po gozdu navkreber, mimo začaranega drevesa, uročenih zrcal, vse do Škratovega vrta z zelišči in planikami, pa do bosonoge steze, kjer otroci s hojo po sekancih, kamenčkih, storžih ... »pod nogami čutijo skrivnostni svet škratov« ... In potem od zvona, ki izpolnjuje velike (otroške) želje, do pastirske bajte, nazadnje pa do Gore zvokov, kjer otroci z zvočili, ki jih je izdelal Peter Kus, ustvarjajo škratovske zvoke.

V živo, z glasbo

»Ljudje se na pot seveda lahko kadarkoli podajo sami, smo pa ugotovili, da imajo radi tudi vodenje, zato smo letos usposobili skupino interpretativnih vodnikov pripovedovalcev, s pomočjo katerih pripravljamo tudi živi program.« Prvi tak dogodek bo 29. julija, nato pa še 15. in 19. avgusta ter 2. septembra.

»Tukaj pogosto smučamo, poleti pa smo danes prvič tukaj, predvsem zato, da otrokoma popestrimo počitnice. Res je lepo, gremo po poti škratov, veselijo me tudi vsa ta igrala ... Že s starši smo ogromno hodili po hribih in upam, da bodo tudi moji otroci vzljubili pohodništvo. Z dejavnostmi, ki jih ponuja Krvavec, jih je lažje prepričati, da gredo v naravo, zato je dobrodošla vsaka taka ponudba. Še bomo prišli,« je bila prepričana Vrhničanka Katarina. Gašper Budkovič se ob tem nasmehne: »Pogosto sem že slišal stavek v stilu: ne morem verjeti, da je poleti tukaj še lepše kot pozimi! Ali da če bi prej vedeli, kaj vse je na Krvavcu mogoče početi, bi prišli že zdavnaj prej.«

Čeprav … na planini, ki se na eni strani ozira na Kočno in Grintovec, na drugi pa na Storžič, je od same lepote narave lepo tudi, če ne počnete – nič.