V nadaljevanju preberite:

V francoski politiki od letošnjega zgodnjega poletja vlada precejšen kaos. Po ne preveč presenetljivi zmagi skrajno desnega Nacionalnega zbora na volitvah v evropski parlament 9. junija je predsednik Emmanuel Macron potegnil prvo presenetljivo potezo. Že na volilni večer je razpustil nacionalno skupščino, spodnji dom parlamenta. Predčasne volitve – redne bi morale potekati leta 2027 – je razpisal šokantno hitro, prvi krog 30. junija in drugi krog 7. julija, dan po začetku poletnih šolskih počitnic. Na volitvah je, spet presenetljivo, zmagala povezava tako rekoč vsega, kar je omembe vrednega na levici, Nova ljudska fronta, ki v trenutku, ko je predsednik oznanil volitve, še sploh ni obstajala.

A kljub zmagi levice se Macron, spet presenetljivo, ni odločil, da bo mandat za sestavo nove vlade podelil njim, ampak ga je, po olimpijskih igrah v Parizu, 5. septembra dal veteranu tradicionalne, a zdaj povsem potolčene golistične desnice, 73-letnemu Michelu Barnieru. Ta je ta teden obljubil, da bo novo vlado predstavil prihodnji teden, delovati pa bo lahko začela, če bo dobila večinsko podporo v razdrobljenem parlamentu.