Slovenija in Hrvaška morata sodelovati

Kmalu bo minilo 30 let, odkar sta se prijateljski državi Hrvaška in Slovenija odcepili od Jugoslavije. Imeli sta enake cilje, zato sta v pripravah in pri izvedbi odcepitve sodelovali. Kolo je vodila Slovenija, ki tedaj prav gotovo ni niti pomislila, da bi se lahko z močno poudarjenim nacionalizmom prežeti hrvaški politiki in mediji kmalu po odcepitvi obrnili tudi proti njej.

Slovenski politiki in tudi mediji so tedaj žal sprejeli igro političnega »preigravanja«, ki je temeljilo na populizmu in cenenem pridobivanju domače podpore za nepopustljivost v sporih s sosedo. Za to z neodgovornim populizmom prežeto preigravanje se je že tedaj vedelo, da slovenska politika zaradi obupnega pomanjkanja izkušenj v njem nikakor ne more zmagati. Pošteno in strpno reševanje odprtih problemov bi bila tedaj edina razumna pot, ki bi jo bili politiki (in mediji) že zaradi tragičnih posledic, ki so sledile razpadu Jugoslavije, morali odgovorno spoštovati. Zgodilo se ni nič od tega! Namesto razuma je prevladalo balkansko nagajanje in rivalstvo, ki vse do danes ni prineslo ene same pametne rešitve. Kakšna ironija! Potem ko smo se hrabro odločili, da se bomo od Balkana odcepili in distancirali od balkanskih metod ter se skupaj čim prej poizkusili približati Evropi in evropskim vrednotam, smo v odnosih med dvema prijateljskima državama uprizorili »balkansko igro«, ki je niti Evropa niti državljani Hrvaške in Slovenije ne razumemo in jo zavračamo.

Ta »igra« traja že skoraj 30 let! Slovenija in Hrvaška v vsem tem času nista kakovostno razrešili niti enega skupnega problema. Vstopili sta v EU in vanjo prinesli svoje probleme, od katerih ni prav noben takšen, ki ga z malo strpnosti in dobre volje ne bi mogli razrešiti sami. EU, ki se sooča s pomembnimi strateškimi razvojnimi, socialnimi, podnebnimi, obrambnimi in drugimi problemi, že vrsto let nadlegujemo še z našimi problemi – objektivno gledano majhnimi in lahko rešljivimi.



Na tej in oni strani Sotle živimo ljudje, ki smo si zelo podobni in se od nekdaj dobro razumemo, zato je skrajni čas, da državljani ene in druge države od naših politikov zahtevamo, da prenehajo s perpetuiranjem slabih odnosov in sporov! Želimo, da brez odlašanja pristopijo h konstruktivnemu razreševanju vsega, kar moti dobre sosedske odnose in že skoraj tri desetletja kliče po razumnem sosedskem dogovoru. Od politikov upravičeno pričakujemo, da bodo čim prej dali zagon skupnim hrvaško-slovenskim projektom in se v Bruslju končno pričeli pojavljati ne z raznimi sosedskimi prepiri in problemi, ampak predvsem z zanimivimi skupnimi razvojnimi projekti na področjih izobraževanja, znanstvenih raziskav, zaposlovanja mladih, novih tehnologij, komunikacijskih omrežij, prometne infrastrukture, energetike, okolja … S projekti, ki ne bodo koristili samo Hrvaški in Sloveniji, ampak tudi širši regiji in Evropi v celoti.

Slovenija in Hrvaška lahko zelo veliko naredita za hitrejši napredek Evrope, širše regije in njunih lastnih držav, če bosta kreativno sodelovali. Njun ugled in njune perspektive bodo rastli z obsegom in kakovostjo njunega sodelovanja in njunim konkretnim prispevkom za močno in napredno Evropo. Politiki, ki tega ne razumejo, ki ne znajo preseči parcialnih, strankarskih ali kakršnih koli že (sebičnih?) interesov, bi morali vajeti čim prej prepusti tistim, ki znajo graditi konstruktivne odnose. Prihodnost Evrope ne more in ne sme temeljiti na prepirih, temveč na močnem povezovanju in sodelovanju! Prvi korak je povezovanje s sosedi!