Pobuda za inovativnejše obvezno »služenje domovini«

V zadnjem času se nekoliko več govori o obveznem služenju vojaškega roka, seveda s pitijevskim vprašanjem: Da ali ne? Stališče ministrstva za obrambo je, da »obvezno služenje vojaškega roka v Sloveniji za zdaj ni potrebno«, stališče koalicije je, da ima naborništvo »negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter navsezadnje zmanjšuje kvaliteto vojske kot obrambne sile«, geslo stranke Levica pred bližnjimi volitvami pa »Varnost sta blaginja in mir.«

Vse naštete trditve imajo svojo težo le, če govorimo o klasičnem načinu služenja vojaškega roka. Treba bo razmisliti o inovativnejših bodočih načinih »služenja domovini«. Nekaj zamisli z namenom spodbujanja podobnih, še bolj inovativnih predlogov, bom nanizal v naslednjih vrsticah:

Naziv: obvezno služenje za obrambo domovine ali civilno zaščito; izraz »vojaški« naj se uporablja le za Slovensko vojsko.

Namen služenja: usposobiti mladega državljana za člana (obrambnika) Obrambnih enot RS (OERS) ali za aktivista Civilne zaščite RS (CZRS).

Organizacija: obrambne enote RS (OERS) bodo v sestavu Slovenske vojske (po že znanih načelih teritorialne obrambe); te enote lahko delujejo (v nasprotju z vojaškimi obvezniki) le na teritoriju Republike Slovenije.

Obveznost služenja: obveznost bi veljala tako za fante kot za dekleta; znotraj te obveznosti se obveznik svobodno odloči, ali bo služil v obrambni enoti ali v civilni zaščiti; prav tako svobodno odloča, kdaj se bo usposabljal – enkrat v času od 18. do 25. leta.

Trajanje usposabljanja: trajanje naj bo omejeno na največ 2 do 3 mesece – praviloma v juliju, avgustu in septembru (tako študentke in študenti ne izgubijo šolskega leta); možno naj bi bilo tudi usposabljanje v več 14-dnevnih ciklih; usposabljanje bi se izvajalo praviloma tedensko le od ponedeljka do petka.

Nastanitev obveznikov in prehrana: ne bo treba graditi novih vojašnic; koristijo naj se tudi študentski in dijaški domovi, izvensezonske počitniške in turistične zmogljivosti ipd; vsaj tretjino časa usposabljanja naj prebijejo obvezniki na letnem (izjemoma tudi zimskem) taboru pod šotori.

Teoretično usposabljanje: tudi za to se lahko uporabljajo proste predavalnice, učilnice ali dvorane.

Uniforma obveznikov: za nastopanje v javnosti bo treba narediti vizualno privlačno uniformo (posebno še za dekleta); poleg tega bo obveznik dobil še delovno uniformo.

Oprema obveznikov: najmanj: nahrbtnik, spalna vreča, šotorsko krilo, jedilni pribor, komplet prve pomoči …

Orožje: obvezniki nosijo orožje le v času usposabljanja na vadiščih; osebna oborožitev naj ne bi bila dovoljena.

Usmeritev usposabljanja: neoliberalni individualizem in velike socialne razlike med obvezniki bo treba omiliti s timskimi aktivnostmi in strogo enotnim načinom preživljanja usposabljanja.

Po odsluženju naj bi veljalo: Vsako tretje leto trije do štirje dnevi »osvežitve« veščin obrambe oziroma civilne zaščite. Praviloma bi se »osvežitev« veščin izvajala v soboto in nedeljo (preko noči morda le na letnem taboru). Obveznik hrani doma uniformo in opremo (nikakor pa ne orožja!). Ob dnevih »osvežitve« se tudi preverja (tudi zamenjuje ali dopolnjuje) stanje osebne opreme obveznikov. Seveda je vprašanje, do katere starosti naj bi veljala obveznost. Menim, da toliko časa, dokler je obveznik polno delovno aktiven.

Žal je treba usposabljanje za »obrambnika« in pripadnika civilne zaščite začeti zelo zgodaj s timskimi aktivnostmi in skupinskim duhom. Zato bi moralo ministrstvo za obrambo podpirati vse dejavnosti otrok in mladine, ki so usmerjene k tem ciljem (taborništvo, pohodništvo, delovne brigade, športne netekmovalne aktivnosti, gasilstvo, letovanja, tudi oratorije ipd.)