Po konferenci v Münchnu

Nedavna konferenca v Münchnu naj bi bila varnostna – in protiruska. Toda 59. münchenska varnostna konferenca ni bila ne eno in ne drugo, pač pa konferenca groženj in potrjevanja evropske enotnosti. Glavni udeleženec konference je bil tisti, ki ga ni bilo! To je bil predsednik Rusije, v ospredju in ozadju vseh dogajanj.

Zasedanje udeležencev so krasili predstavniki ZDA in Kitajske z znanimi in tudi pričakovanimi nastopi. Podpredsednica ZDA Harrisova in državni sekretar Blinken sta nastopila s poudarjenimi grožnjami Kitajski, če bo z orožjem pomagala Rusiji. Bilo je seveda veliko vsesplošnega druženja s poudarki na oboroževanju, še posebej strelivu. Nič, prav nič o mirovnih pobudah in nič o zaustavitvi vojaških spopadov v Ukrajini.

Ostali svet pa molči in čaka, čaka …

Problem pa se imenuje »sedemmilijonska ruska manjšina v Ukrajini«. O vseh mogočih »informacijskih nakladanjih« je po letu dni vojaških spopadov v Ukrajini položaj precej jasen. Ruska federacija je zasedla (in tudi jih brani) ukrajinske pokrajine, naseljene z večinskim in manjšinskim ruskim prebivalstvom in sistematično uničuje dele gospodarske infrastrukture po vsej Ukrajini, predvsem na področju energetike. Pri tem nič ne kaže, da bi imeli kakšne posebne težave s preskrbo na zasedenih območjih tako za civilno prebivalstvo kot za vojaške potrebe.

Kaj se dejansko dogaja v Ukrajini, pa razen populariziranih nastopov predsednika Zelenskega ne vemo kaj dosti, razen doslednih stališč: Rusi se morajo umakniti iz Ukrajine (tudi s Krima). Nič pa, kaj je treba narediti s sedemmilijonsko rusko manjšino. Zaustavitev morije je mogoča le, če se bodo začeli pogovarjati o tem. Možnosti so zelo omejene. Skrajne so tri: 1. ustanovitev nove vmesne države (Krim, Donbas, deli črnomorskega primorja); 2. ukrajinska federacija z republikami (Krim, Donbas, nekaj pokrajin) in 3. nova razmejitev med Ukrajino in Rusko federacijo.

Zadnji čas je, da se začnejo pogovarjati (ZDA, GB, EU, Rusija in Ukrajina). In pozabijo naj mantro, da se državne meje ne smejo spreminjati! Diplomatski kanali so odprti, nihče pa si ne upa poseči v sršenje gnezdo, ker so doslej vsakega »opikali« vojni hujskači. Najbrž velja še vedno znani vrstni red držav z največjim industrijskim potencialom za proizvodnjo oborožitvene opreme.