V Društvu arhitektov Ljubljana (DAL) in njegovem izvršnem odoboru (IO) opozarjamo, da smo v Izoli, na območju, kjer je nedavno zrasla prva zgradba bodočega kampusa Univerze na Primorskem (UP) – letos celo nagrajena z Nagrado Prešernovega sklada – priče za našo družbo nesprejemljivim dogodkom.

Leta 2006 je bil izveden javni anonimni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev in javni razpis za celotni Kampus Livade v Izoli, na katerem je prvo nagrado prejel projekt biroja Dekleva Gregorič. V natečajni komisiji je bil med drugimi tudi rektor UP Dragan Marušič kot velik promotor koncepta kampusa, torej povezovanja študija, bivanja in raziskovanja na enem območju. UP je zgradila le prvo fazo fakultetnega objekta – stavbe z inštituti, dvema predavalnicama in serijo pisarn. Po postavitvi tega objekta se je gradnja naslednje faze fakultetnega objekta ustavila. Na mizah je med drugim ostala projektna dokumentacija za študentske domove, ki so bili prav tako predvideni v sklopu kampusa.

Februarja 2018 pa so mediji objavili, da na območju kampusa nov objekt načrtuje zasebni zavod Innorenew, ki ga je ustanovila UP v sodelovanju s še dvema javnima zavodoma (za varstvo kulturne dediščine in za gradbeništvo) ter s tujim Fraunhofer institute. Innorenew tudi v celoti deluje iz javnih oziroma evropskih sredstev. V novem objektu je predvidena raziskovalna dejavnost Centra odličnosti, velik bo okoli 8000 kvadratnih metrov, investicija pa je ocenjena na 20 milijonov evrov. Kljub temu, da je bil na natečaju leta 2006 za načrtovanje celotnega kampusa izbran biro Dekleva Gregorič, novi objekt načrtuje povsem drug projektant.



Priče smo postopkom, ki ne negirajo le moralne odgovornosti kolegov arhitektov pač pa pomenijo tudi izigravanje 100. člena zakona o javnem naročanju. Ta predpisuje izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za vse zgradbe, ki se gradijo z javnim denarjem, bodo v javni rabi in je njihova vrednost več kot 2,5 milijona evrov. Namen javnega arhitekturnega natečaja, ki je obenem tudi javni razpis za oddajo naročila projektiranja, je zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev, s tem da neodvisna žirija izbere najboljšo arhitekturno rešitev za določeno investicijo. Obenem se na ta način zagotavlja ščitenje javnega interesa na področju prostora in graditve.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da za projekt, ki bo v celoti financiran z javnim denarjem, katerega investitor je zavod, ki sicer formalno velja za zasebnega, čeprav so njegove ustanoviteljice javne institucije, ter ki bo stal na območju kampusa javne univerze, ne veljajo pravila javnega naročanja, ki zahtevajo izvedbo javnega arhitekturnega natečaja – in oddajo naročila zmagovalcu natečaja!

Navedeno dogajanje predstavlja zelo nevaren precedens, alarmantno situacijo, ki se je moramo zavedati. Takšno obnašanje namreč lahko predstavlja model ne le za podobno bodoče nespoštovanje etičnih načel in običajev strokovne morale, pač pa kar za morebitno bodoče nespoštovanje pravih načel, zakonov in pravne države na sploh!

Arhitekta in pedagoga Aljoša Dekleva in Tina Gregorič ter biro, ki ga vodita, so se znašli v povsem nesprejemljivem položaju. Pozivamo vse udeležene, ki so sodelovali v tej za našo družbo škodljivi zadevi, da jo nemudoma uredijo po pravno korektnih postopkih in ob spoštovanju vseh strokovnih in etičnih načel.