Primat

Spodbudna novica iz Davosa je, da se vsi strinjajo, katere so največje globalne težave, in da jih je treba reševati prednostno. V ozadju počasnega odzivanja na opozorila o podnebnih spremembah, navdušenosti nad prihajajočim velikim tehnološkim napredkom, ki bo omogočal še več baz podatkov in njihovo še boljšo obdelavo, ter zavedanja, da so med celinami in ljudmi prevelike razlike, je prvinski boj za primat na (geo)političnem, vojaškem, kulturnem in tehnološkem področju.

ZDA še vedno ostajajo največje gospodarstvo na svetu, hkrati z daleč najmočnejšo vojsko, a njihova ekonomija vse preveč temelji na nafti oziroma fosilni tehnologiji, zato bo njihova pot vrnitve v pariški podnebni sporazum še dolga in trnova. Primat izgubljajo tudi na tehnološkem področju, njihovo živčnost pa najbolje ponazarja nasprotovanje Huaweievi tehnologiji 5G-omrežij.

Donald Trump z izolacionistično politiko, razgradnjo in nespoštovanjem tradicionalnih mednarodnih organizacij ter umiki iz različnih sporazumov Ameriki kupuje čas, da bi lahko ohranila status prve velesile. A večina udeležencev Svetovnega gospodarskega foruma razume takšno politiko kot nazadnjaško in nevarno za ves svet. Predstavniki korporacij, evropski, azijski, celo južnoameriški politiki pa podpirajo odprto trgovino, globalno reševanje težav in prost dostop do podatkov.

Prav na tej točki se kažejo največje politične in vrednostne razlike med Kitajsko in zahodnim svetom, a kot kaže, so smernice določene. Osebni podatki, podatki, pomembni za nacionalno varnost, in podatki, pri katerih je treba spoštovati avtorske pravice, bodo zaščiteni, za vse druge baze podatkov pa najbrž ne bo meja. To bo nova prihodnost, v kateri se bo vladalo z učinkovito in inovativno uporabo podatkov.

Kdor temu ne bo sledil, bo (p)ostal primat.