Z načrtom za okrevanje so bila spet preslišana mnenja stroke, da bi morali precej več vlagati v pamet, usmerjeno v prihodnost.
Galerija
Naš glavni razvojni dokument tega desetletja je le povprečen. Za ambiciozneje postavljene cilje, z bolj strateškim pogledom na slovenski preboj med najrazvitejše v časovni perspektivi desetletja ali dveh vnaprej, pa je tudi tokrat zmanjkalo politične volje, projektov in pripravljenosti za globlje spremembe v razvojno smer. FOTO: Joco Žnidaršič
V komentarju preberite:
Slovenija je skoraj sočasno s tridesetim rojstnim dnevom – in na začetku drugega predsedovanja svetu EU – dobila tudi diplomatsko darilo evropske komisije: v obliki pozitivnega mnenja k našemu načrtu za okrevanje in odpornost. Ob obisku »evropske vlade« v državi, ki ji je za pol leta zaupano krmarjenje evropske barke, je to bila seveda pričakovana in gotovo že prej dobro usklajena poteza.
Kaj manjka načrtu za okrevanje in odpornost, zakaj je le povprečen, in to v času, ko je denar na voljo, čas za spremembe pa primeren?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji