Znanstvenoraziskovalni sistem je postal talec

Zadovoljstvo in optimizem po lanskem sprejetju prepotrebnega sodobnega raziskovalnega zakona je zamenjala skrb. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) predpisuje začetek izvajanja stabilnega financiranja za raziskovalne organizacije v Sloveniji v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) bi morala za ta namen sprejeti več podzakonskih aktov, a sprejetje teh zamuja, kar ogroža normalno delovanje slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema. Kosris (Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije) opozarja, da so časovni roki, do katerih bi morali sprejeti vse notranje akte, že zdaj preseženi; mesec maj pa gre h koncu. Zamude nastajajo pri sprejemanju pravilnika o stabilnem financiranju na ARRS (rok 1. 4. 2022), o aktih o ustanovitvi javnih raziskovalnih zavodov (rok 1. 5. 2022), pogodbah o stabilnem financiranju (rok 1. 7. 2022) se niti pogovarjati še nismo začeli.

S 1. 7. 2022 naj bi skladno z ZZrID začeli uveljavljati financiranje znanosti glede na nova zakonska določila, a se to zaradi omenjenih zamud, gotovo ne bo moglo zgoditi. Raziskovalne organizacije bodo namreč morale sprejeti veliko internih aktov po postopkih, ki zahtevajo čas in jih ne moremo sprejeti, dokler niso znani akti na državni ravni. MIZŠ in ARRS nas silita v stanje, ki bo pravno nevzdržno. Poleg tega smo MIZŠ in ARRS v zadnjega pol leta večkrat pozivali k posredovanju izračunov financiranja raziskovalnih organizacij skladno z novim zakonom, a izračunov še do zdaj nismo prejeli. Tako niti ne vemo, na kakšna sredstva lahko računamo letos in kako se bodo sredstva razporejala med institucijami. Po poročanju časopisa Večer pa je jasno, da je znanstvenoraziskovalni sistem postal talec ambicij ozkega kroga odhajajočega vodstva ministrstva, ki želijo kanalizirati veliko količino sredstev stabilnega financiranja za nove inštitute, in to brez kakršnihkoli neodvisnih presoj elaboratov, ki so jih uporabili za ustanovitev ali njihovih programov dela. To je v nasprotju s principi preverjanja kakovosti znanosti in odpira pandorino skrinjico za nekritično financiranje področja, ki je bilo do zdaj urejeno po mednarodnih praksah, hkrati pa postavlja ostale znanstvenoraziskovalne institucije v neenakovreden položaj.

Predstavniki Kosrisa so ves čas tvorno in z veliko vnemo sodelovali v delovni skupini za pripravo izhodišč notranjih aktov ARRS, tudi v tem trenutku ključnega pravilnika o stabilnem financiranju. Vendar je imela delovna skupina zadnjo sejo že pred skoraj tremi meseci, 28. 2. 2022. ARRS je nato pravilnik o stabilnem financiranju 15. 4. 2022 poslala v javno razpravo, pri čemer smo presenečeni ugotovili, da slednji v prehodnih členih ureja tudi področja, o katerih v delovni skupini nikoli ni bilo govora. Sporna so predvsem določila, ki posegajo v načine izračunavanja sredstev za stabilno financiranje, kakor so določena v 103. členu ZZrID, in določila o vključevanju novih inštitutov, ki jih je vlada z veliko naglico in nepregledno ustanovila tik pred koncem mandata.

Kosris opozarja, da predlog pravilnika ne vključuje potrebnih določb, da mora nov javni raziskovalni zavod pred vstopom v sistem stabilnega financiranja izpolnjevati minimalne pogoje za stabilno financiranje (80. člen ZZrID). Hkrati v primeru izpolnjevanja teh pogojev tudi ne določa načina vstopa v stabilno financiranje. Eden od preglednih načinov, kako bi novi javni raziskovalni zavodi vstopili v ta sistem, je javni razpis za nove programe, kot to velja za javne zavode. Skrbi nas, da namerava ARRS v sistem stabilnega financiranja prek obvoda vključiti nove inštitute z nejasno agendo in brez referenc, kaj šele resne mednarodne presoje. Tak korak je v nasprotju z ZZrID in Uredbo o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračunskih sredstev, ki za vključevanje postavljata relativno zahteven prag. Tega bodo težko dosegali tudi nekateri manjši javni raziskovalni zavodi, ki delujejo že več desetletij. Zdi se, kot da se visoki standardi, ki jih je MIZŠ zagovarjalo ob pripravi zakona in uredbe, krepko in nekonsistentno sproščajo v pravilniku o stabilnem financiranju. Upravni odbor ARRS pozivamo, da novim inštitutom ne odobri financiranja, novoustanovljeni inštituti pa naj gredo skozi enako rigorozne presoje, ki smo jo deležni ostali javni raziskovalni zavodi.

Zamude pri sprejemanju notranjih aktov ARRS bodo po nepotrebnem privedle do motenj pri pripravi razpisov za izobraževanje nove generacije mladih raziskovalk in raziskovalcev (MR-jev). Več kot 200 jih na novo vključimo vsako leto v raziskovalne programe za čas njihovega izobraževanja. Ti kadri so ključen element kateregakoli resnega načrtovanja razvojnega preboja v Sloveniji. Po dveh letih borbe s pandemijo covida-19 v raziskovalni srenji letos z veseljem pričakujemo novo, upamo da še številčnejšo generacijo, ki bi ji lahko ponovno omogočili normalne pogoje dela. Zaradi zamujanja s pravilnikom in odsotnosti finančnega razreza sredstev za letošnje in prihodnja leta je trenutno planiranje razvoja raziskovalnih kadrov čisto po nepotrebnem oteženo.

Poudarjamo, da raziskovalna skupnost v Sloveniji že več mesecev z nestrpnostjo pričakuje razrez sredstev za stabilno financiranje in končne izračune sredstev, ki jih bomo prejeli v letošnjem letu. Brez teh izračunov namreč ne moremo ustrezno načrtovati letošnje raziskovalne dejavnosti, vključno z razporeditvijo kadrov, ter hkrati predvidevati in načrtovati raziskovalne dejavnosti za prihodnja leta. Zaradi zamud pri sprejemanju podzakonskih aktov nas MIZŠ in ARRS potiskata v pravno nevzdržno stanje, kar ogroža normalno delovanje znanstvenoraziskovalnega sistema. Kosris od MIZŠ in ARRS pričakuje takojšnjo vzpostavitev dialoga z deležniki in transparentno pripravo podzakonskih aktov ter izračuna o razrezu sredstev. Ukrepati je treba takoj!

***

V imenu 16 javnih raziskovalnih zavodov, članov Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (Kosris), dr. Gregor Anderluh, predsednik Kosrisa.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.