Skrito naj postane vidno

Svet, v katerem živimo, je zelo pester, in če odmislimo vso zapletenost človekove družbe, je tu še narava z vso svojo raznovrstnostjo. Vse to vidimo in zaznavamo, ko se gibljemo po površju Zemlje. Kaj pa svet pod našimi nogami? Širi se navzdol, več kot 6000 kilometrov v globino. To območje nam je kljub naporom znanosti še vedno slabo znano. V njem se skrivajo številne skrivnosti in izzivi. Morda je prav tako pestro kot svet na površju, le človekovim čutilom, prilagojenim na svetlobo in pojavom na površju, ostaja skrivnostno.

Človeštvo že tisočletja dolgo pod površjem tal izkorišča mineralne surovine in vodo. To vodo pod površjem strokovno imenujemo podzemna voda, v laičnem jeziku pa podtalnica. V slovenskem jeziku bi za vodo pod površjem našli še številne druge izraze. To dokazuje, kako zelo pomembna je. V Sloveniji je podzemna voda skoraj edini vir pitne vode, toda ne, ker bi nam drugih voda primanjkovalo, temveč ker gre za zelo kakovostno vodo, ki jo imamo za zdaj še vedno v izobilju. Toda, ali bo tako tudi v prihodnosti? Občutljivost za vodo smo državljani Slovenije že izkazali na referendumu o vodah in s svojevrstnim političnim konsenzom, z vpisom pravice do pitne vode v ustavo. Ali smo se pri tem zavedali, da je vse to v naši državi povezano predvsem s podzemno vodo? Ali bomo to svojo zavezanost znali tudi uresničiti?

Podzemna voda je obnovljiv in hkrati neobnovljiv naravni vir. Nahaja se v geoloških strukturah; kamninah in sedimentih, ki jih imenujemo vodonosniki. Prostornina teh teles in vode v njih je skoraj nepredstavljivo velika, toda tok vode skoznje je zelo počasen. Najvišje hitrosti toka podzemne vode, ki jih merijo hidrogeologi, strokovnjaki za podzemne vode, so tri metre na dan. Tako hitro teče podzemna voda v vodonosniku na Ljubljanskem polju. Če to primerjamo z leno Ljubljanico, ki teče s hitrostjo malo manj kot centimeter na sekundo in katere tok na Ljubljanskem barju s prostim očesom komajda opazimo, je tok podzemne vode nepredstavljivo počasnejši. Toda večinoma so hitrosti toka podzemne vode še precej nižje, tudi le en milimeter na leto. To pomeni, da se podzemna voda v vodonosnikih zadržuje zelo dolgo; leta, stoletja, tisočletja in tudi več milijonov let. Včasih pa podzemna voda tudi obstane. Tam, kjer se giblje relativno hitro, se obnavlja z infiltracijo padavin, drugje, kjer se giblje zelo počasi, se tudi obnavlja zelo počasi ali pa sploh ne. Zadnjo opredelimo kot vodo v fosilnih vodonosnikih. Kadar izkoriščamo takšno podzemno vodo, pravimo, da vodo rudarimo. Prav zaradi te svoje izredne počasnosti ima podzemna voda zelo posebne značilnosti. Obogatena je z raztopljenimi minerali in njena temperatura je dolgoročno stabilna.

Kot vir pitne vode podzemno vodo izkoriščamo na dva načina. Že tisočletja dolgo jo zajemamo na izvirih, to je tam, kjer spontano priteka na površje. Največji oskrbni sistem s pitno vodo v Sloveniji, ki temelji na zajemu vode iz izvira, je Vodovod Rižana, ki s pitno vodo oskrbuje Obalo. Zajemamo pa jo tudi s tehnološkimi procesi, to so predvsem vodnjaki, ki v večjih skupinah sestavljajo velike vodarne. Takšne vodarne imamo v Sloveniji na območju Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Poleg tega pa imamo v državi še na stotine manjših zajetij izvirov in vodnjakov.

Ne glede na to, da je podzemna voda pod površjem tal in je bolje zaščitena pred vplivi človekovih dejavnosti kot vodna telesa na površju, jo moramo varovati, tako kot katera koli druga vodna telesa. Tam, kjer jo uporabljamo kot vir pitne vode, jo varujemo z vodovarstvenimi območji. Ta določajo omejitve in ukrepe za nekatere dejavnosti v prostoru, ki bi lahko vplivale na podzemno vodo. Prisotnost teh območij pri razvoju pogosto povzroča konflikte, ki jih kot družba pogosto ne znamo najbolje razreševati. Če bi ta območja razumeli kot priložnost, bi naš razvoj lahko uspešneje zasukali v smeri zelenega in krožnega gospodarstva.

Ali je podzemna voda pomembna le kot vir čiste pitne vode? Počasi spoznavamo, da ima še številne druge pomembne vloge. Ne smemo pozabiti, da je integralni del vodnega kroga na Zemlji. Z vplivanjem nanjo vplivamo tudi na druge vodne sisteme in obratno. Podzemna voda je tudi pomemben ekosistem, ne le na krasu. Organizmi žive med zrni proda in peska ter so indikator stanja, v katerem se podzemna voda nahaja.

Podzemna voda in vodonosniki nam ponujajo še veliko drugih priložnosti. Predvsem na urbanih območjih postaja pomemben vir toplote, a ne le te. Pri spopadanju s podnebnimi spremembami se podzemna voda in vodonosniki ponujajo kot tista območja, ki bi nam lahko pomagala ublažiti posledice teh procesov. Ob spreminjanju in pospeševanju vodnega kroga na površju bi območja vodonosnikov lahko obravnavali kot velike zadrževalnike, vendar ne le vode, temveč tudi toplote. V vodonosnikih lahko toploto tudi skladiščimo in jo odvzemamo takrat, ko jo potrebujemo.

Združeni narodi in njene agencije so končno prepoznale pomembnost podzemne vode in njeno premalo razumljeno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Čeprav se v Sloveniji uvrščamo med države, ki so na področju razumevanja podzemne vode med najrazvitejšimi, je tudi pri nas še veliko možnosti za razvoj in izboljšave na tem področju. Zato tudi pri nas ravnajmo skladno z letošnjim geslom svetovnega dneva voda »Skrito naj postane vidno«. Vlagajmo v raziskave, zaščito, trajnostno izkoriščanje in upravljanje podzemne vode.

***

Prof. dr. Mihael Brenčič, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, predsednik SKIAH, član SDZV, DVS in IZS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.