Preporod tiskanih medijev

Pred digitalizacijo smo svoje informacije pridobivali iz tiskanih medijev, radia in televizije. Če bi šli še nekaj korakov nazaj, bi takoj po ustnem prenosu novic kot glavni medij zasledili samo tiskani medij. Dolga leta nam je bil ta medij edini zanesljiv in konstanten vir informacij, a se je v času digitalizacije začel poslavljati, saj brezplačni novičarski in informacijski viri preplavljajo digitalni svet ter nam omogočajo instantno brezplačno informiranost.

Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da je digitalno uživanje informacij najboljša stvar za informiranost javnosti od leta 1440, ko je Gutenberg iznašel prvi tiskalni stroj, je leta 2023 nastopil čas, ko bi tiskani mediji morali doživeti preporod. Kot računalničar, ki se je rodil v osemdesetih in je doživel oba svetova – tiskane medije kot primarni vir informacij in digitalizacijo s svojo na videz vsemogočo sposobnostjo dostave informacij –, bi moral zastopati in promovirati digitalne vire informacij, a se je pojavila težava. Da ne bo pomote, že v osnovi je kar nekaj težav z digitalnimi novicami in širjenjem informacij prek digitalnih virov, na katere je postala pozorna tudi svetovna javnost: lažne informacije, širjenje sovraštva, diskriminacije, mobing manjšin in širjenje anksioznosti med mladino, če jih naštejemo le nekaj.

V zadnjem letu se je pojavila še ena težava, ki bi z neetičnimi uporabniki lahko postala eden izmed razlogov za dokončno digitalno novičarsko degeneracijo. Govor je seveda o orodju chatgpt in vojski sorodnih produktov, ki omogočajo generiranje neskončne količine fiktivnih ali lažnih informacij v nekaj minutah. Kot vsaka tehnologija je tudi ta lahko zelo koristna in celo pripomore k hitrejšemu in boljšemu razvoju. Vendar, kot vedno, se hudič skriva v malenkostih, kot je, na primer, verifikacija vsebine in zaznavanje zlonamernosti. Sedanje vgrajene zaščite pred ustvarjanjem lažnih informacij je zelo preprosto obiti in vsebino nato zlorabiti, in to že z eno povedjo, ki namiguje na željo po fikciji. Spodnji odstavek je primer izhoda chatgpt v korist digitalnih medijev kot odziv na vprašanje: »Lahko napišeš kratek odstavek o morebitnem propadu digitalnih informacijskih medijev?«

FOTO: Shutterstock

»Digitalni informacijski mediji so postali nepogrešljiv del sodobne družbe in gospodarstva, saj zagotavljajo učinkovit prenos in shranjevanje informacij. Kljub temu obstajajo potencialni izzivi, ki lahko ogrozijo njihov obstoj. Med temi izzivi so lahko, na primer, razvoj tehnoloških sistemov, ki so nepovezljivi z obstoječimi digitalnimi mediji, pomanjkanje zanesljivih načinov za zaščito digitalnih vsebin pred zlorabo ter splošna nezanesljivost spletnih omrežij in strežnikov. Zato je pomembno, da se razvijajo novi standardi in tehnologije, ki zagotavljajo stabilnost in varnost digitalnih informacijskih medijev ter da se spodbuja ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja digitalne dediščine za prihodnje generacije.«

Odstavek je povsem fiktiven, vendar je predstavljen na način, ki ne daje slutiti, da ni vir podanih informacij človek. To je velika težava, saj pri novinarju vemo, da se lahko zanesemo na njegovo strokovnost in izkušnje ter da je odgovoren za vsebino. Pri vsebinah, objavljenih na spletu, kjer se lahko skrivamo pod psevdonimi, pa ni jasno, kdo je odgovoren za vsebino in verodostojnost informacij. Sledeči sestavek je nastal kot odziv chatgpt na prošnjo po fiktivnem sestavku: »Propad znanosti v omenjeni državi je posledica propada zdravstvenega sistema.«

»V Sloveniji se je v zadnjih letih začel opazen propad znanosti, ki je posledica dolgotrajnih težav zdravstvenega sistema. Država je namreč več let zapored rezala proračun za zdravstvo, kar je povzročilo številne posledice na področju zdravstvenega varstva.

Posledično so se začele pojavljati dolge čakalne vrste za preglede in operacije, zdravstveno osebje pa je izgubilo motivacijo za delo. V takšnih razmerah so bile raziskave in razvoj novih zdravil ter zdravstvenih postopkov neizogibno ogroženi.

Vodilni znanstveniki v državi so opozarjali na to težavo že več let, vendar njihova opozorila niso bila deležna zadostne pozornosti in podpore. Danes se znanost v Sloveniji sooča s pomanjkanjem financiranja, slabo opremo in pomanjkanjem kadra, kar vodi k zastojem pri raziskavah in razvoju novih tehnologij.

Posledice tega propada znanosti bodo dolgoročne in lahko pustijo trajne posledice za zdravje prebivalcev Slovenije ter za celotno družbo. Ključno je, da se vodstvo države zave, kako pomembna je vloga znanosti in zdravstvenega sistema, ter zagotovi ustrezna sredstva za njihovo delovanje in razvoj.«

Ponovno je sestavek povsem izmišljen. Izbran je bil primer, ki ga lahko hitro prepoznamo kot lažnega, a če bomo na spletu objavljali neskončno tovrstnih sestavkov, še posebno v tujih jezikih, se lahko vprašamo, kako dolgo bo trajalo, preden bo ta vsebina sprejeta kot resnična, in kakšne bodo posledice. Nekaj časa bo potrebnega, preden bodo te tehnologije dovolj strogo regulirane, če bo to sploh mogoče. Kaj narediti v tem času, če ne želimo slediti fiktivni vsebini, a hkrati želimo ostati informirani? Osebno vidim odgovor na to v tiskanih medijih, zlasti tistih, ki so ustaljeni in ustvarjajo informacije s pomočjo svojih novinarjev. Ti mediji se zavedajo, kakšno škodo lahko naredijo s širjenjem neresnic, in morajo prevzeti odgovornost za objavljeno vsebino. Zapuščam vas z odgovorom na zadnje vprašanje: »Kje je bolj verodostojno objaviti informacije, na internetu ali v tiskanih medijih?«, ki sem ga postavil programu chatgpt in se z njim moram strinjati.

»Ni nujno, da je objava informacij bolj verodostojna v enem ali drugem mediju, saj sta oba lahko zanesljiva ali pa nezanesljiva. Pomembno je, da se zanašamo na zanesljive vire in preverimo informacije, preden jih sprejmemo kot resnične. Ključno je, da imamo kritičen odnos do vseh informacij, ki jih prejemamo, ne glede na to, kje so bile objavljene.«

***

Asist. Bojan Žlahtič, mag. inž. rač. in inf. tehnol., Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.