Novozelandski gori dodelili status osebe

Novozelandska vlada je v četrtek izpolnila obljubo avtohtonim prebivalcem Nove Zelandije Maorom ter izvedla glasovanje o dodelitvi posebega statusa drugi najvišji gori v državi in njeni neposredni okolici. Najbolj obiskani in zelo priljubljeni vrh v tej otoški deželi, ki hkrati velja za enega najpopolnejših vulkanskih stožcev na svetu, bo odslej tretiran kot oseba in bo imel svoje pravne zastopnike, tako med Maori kot na strani Krone. Tako so izglasovali enotno, brez nasprotovanj, Taranaki Mounga, kot se imenuje gora, pa bo s tem tudi prva geografska enota na Novi Zelandiji, ki bo nosila le svoje maorsko ime (Te Kāhui Tupua) in ne več tudi kolonialnega, Mount Egmont. Enako bo veljalo za okoliške vrhove in naravne znamenitosti, povzema Guardian.

Maorom so oblasti to napovedale že leta 2017. Za njih ima namreč gora poseben kulturni in duhovni pomen, imajo jo za enega od svojih prednikov. Veliko pripadnikov plemena Taranaki z zahoda Severnega otoka, kjer stoji mogočna gora, je za to priložnost pripotovalo v prestolnico Wellington, da bi v živo spremljali glasovanje in končno odločitev. Ob njej jih je preplavilo navdušenje in zapeli so eno svojih tradicionalnih pesmi. Z odločitvijo sicer gora in njena okolica ne prehajajo v njihovo last, gre pa za redek konsenz med vsemi strankami, ki so pripoznale, kako jih je Krona s »krajo« gore oškodovala.

»Danes potrjujemo, kar smo vedno – naša gora ni in ni nikoli bila dobrina Krone – je naša prednica, živo utelešenje naše identitete ... kot Taranakijev,« je poudarila ena od vodij maorske stranke Debbie Ngarewa-Packer, tudi sama pripadnica plemena Taranaki. Prisvojitev oziroma preimenovanje gore je zanjo ena od največjih krivic kolonizacije, novozelandski minister za pravosodje Paul Goldsmith pa v njenem novem statusu in povrnitvi prvotnega imena vidi začetek novega poglavja v odnosih med Taranakiji in Krono kot tudi priložnost za popravo krivic izpred 250 let. Kot pojasnjuje Guardian, je bilo četrtkovo glasovanje zadnji korak pogoditve med britansko Krono in Maori iz leta 2016 za neizpolnjevanje dolžnosti, zapisanih v novozelandski ustanovni listini iz leta 1840. Dogovor vsebuje odškodnino in opravičilo za zasego dela njihovega ozemlja ter posledice, ki so jih trpeli zaradi prisilne razselitve.

Status osebe bo gori Te Kāhui Tupua z okolico zagotavljal zaščito in spoštovanje. Od 2014 ga ima tudi nacionalni park Te Urewera in 2014, od leta 2017 pa reka Whanganui. »Ko jih obravnavamo kot prednike ... si pravzaprav prizadevamo za spremembo vedenja,« je pojasnil Jamie Tuuta, glavni pogajalec za Taranaki Mounga.