Nekdanja depandansa za vojake na Bledu bo butični hotel

Stara vila na Prešernovi 42 v središču Bleda, pred dobrim stoletjem znana kot Penzion pri Antonu Vovku, je propadala dve desetletji. Kot pripoveduje radovljiški arhitekt Egon Murič, ki vodi prenovo, so bila lesena polkna dotrajana in razbita, hiša je bila polna odpadkov, tudi igel, v njej so živeli brezdomci, klet sta preraščali lesna goba in plesen, skupaj z okolico je bila neprepoznavno zaraščena. Od nje so zdaj ostale le še tri fasade z ulične strani, a če bo šlo vse po načrtih, se bo že do pomladi 2026 prenov­ljena vrnila v veduto kraja kot manjši hotel s štirimi zvezdicami

Na tem mestu oziroma v obstoječi stavbi je v 130-letni zgodovini deloval sprva gostinski in nato namestitveni objekt, stavba je do danes ohranila zunanjo podobo ter osnovni tloris s kletjo, pritličjem in dvema nadstropjema. Kot je znano iz dokumentacije, ki jo hrani pristojna, kranjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in kot povzema sogovornik arhitekt Egon Murič, je bilo sprva gostišče, šele kasneje penzion, domačina Antona Vovka.

Ta je videl poslovno priložnost pri sosedu, znanem zdravilcu Arnoldu Rikliju, ki je neubogljive goste, ki so se prekršili zoper strogo dietno kuro, odgnal, ne glede na to, kako premožni so bili. Bogati letoviščarji so radi zahajali v njegovo točilnico in mu s tem dali poslovno idejo postavitve podobnih zračnih utic, penziona ter kopališča, seveda brez strogega prehranjevalnega režima. S penzionom so gospodarile hčere Antona Vovka - Martinovca, pomagal je tudi njegov brat Bogdan.

Vrnitev v preteklost

Kot je pojasnila pristojna konservatorka, arhitektka Nataša Ülen, je bil penzion odprt konec 19. stoletja. Pritlični in nadstropni del današnje stavbe, nekdaj enega izmed najstarejših blejskih penzionov, naj bi nastal okoli leta 1904. Podstreho so dvignili in uredili v sobe leta 1923. Na lokaciji današnjega zdravstvenega doma so imeli Vovkovi večje gospodarsko poslopje, ki je služilo predvsem kot konjušnica.

Penzion je bil tudi okrevališče Vovk z zračnimi, solnimi in kadnimi ­kopelmi. FOTO: arhiv ZVKDS OE Kranj

V zaledno brežino je Anton Vovk postavil več deset med seboj različno oblikovanih zračnih utic po vzoru Riklijevih. S tem si je nakopal tudi več Riklijevih tožb. V posamezni uti sta bili po dve ležišči za zakonski par, divan in omari. Uredil jih je tako v Pecovici kakor »Za Rebrom«. Do danes se je ohranila le ena. Penzion je imel pravico do enega čolna na Blejskem jezeru; predvidena je bila tudi ureditev manjšega plavalnega ribnika ob utah, na tako imenovanih Vovkovih njivah, kar se ni uresničilo. Same njive je preoblikoval v zračni park.

Leta 1913 je imel penzion menda 30 gostov, po statistiki iz leta 1937 pa že 35 ležišč v glavni stavbi, v depandansi pa 15. Po drugi svetovni vojni je bil podržavljen, leta 1983 ga je odkupil sekretariat za narodno obrambo v Beogradu, ki je s hotelom Svoboda (nekdanjim in današnjim hotelom Astori(j)a) deloval kot restavracija za vse obiskovalce, v spodnjih prostorih so uredili še vinsko klet.

Kot povzema arhitekt Egon Murič, je želja novega lastnika in investitorja, da bi stara vila – oziroma bolj pravilno penzion – po prenovi ponovno zaživela kakor nekoč: kot manjši hotel s pivnico in po novem tudi restavracijo v kleti. Ker je stavba registrirana kot stavbna dediščina, bo njen končni videz rekonstruiran skladno s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine, kakor tudi zunanja ureditev penziona.

Proti jezeru, proti severu

Ko je Murič penzion dobil v premislek, je kazal žalostno in propadajočo podobo, zapuščen je bil vsaj dve desetletji. »Na desni strani so bile zaradi zamakanja strehe porušene lesene medetaže, tudi leseno stopnišče je bilo deloma podrto, zato se je bilo težko povzpeti v nadstropji, pravzaprav je bilo zelo nevarno že hoditi po hiši,« pripoveduje.

Obdržali so večino zunanjega oboda stavbe, ki so ga morali statično sanirati, tudi zaradi sodobnih zahtev bo treba na novo zgraditi od temeljne plošče do horizontalnih in vertikalnih plošč, ki bodo prav tako armiranobetonske, več kot stoletje stare stene se bodo tako naslonile na novo notranjo konstrukcijo. Čeprav se je ohranilo nekaj starih načrtov, v njih ni bilo ničesar, na kar bi se lahko oprli.

A kot pripoveduje sogovornik, je nekaj večjih posegov stavba doživela v povojnem času, ko je po nacionalizaciji objekt upravljala država in so v to hotelsko depandanso zahajali na počitnice večinoma vojaški oficirji. V tistem času so povečali velikost sob ter jih delno rekonstruirali z armiranobetonskimi prekladami.

Penzion na razglednici iz leta 1939 FOTO: arhiv ZVKDS OE Kranj

Ob tokratni prenovi objekta niso mogli povečati, saj je treba skladno s spomeniškovarstvenimi smernicami ohranjati obstoječe gabarite. So pa povečali velikost sob na račun njihovega števila, s tem so zmanjšali tudi kapaciteto oziroma število hotelskih ležišč. Nekoč jih je bilo okoli 50.

»Po novem bo 27 sob, prizadevamo si za višjo kategorizacijo. Del sob je orientiran na južno stran proti jezeru, del proti severu. Severni del objekta, ki so ga nekoliko preuredili, ko je bil vojaški počitniški dom, bomo oblikovali nekoliko bolj sodobno, južna, vzhodna in zahodna fasada pa bodo ohranjene, kakršne so bile nekoč. Tako bo objekt na zunaj večinoma ohranil prvotni videz,« natančneje opiše sogovornik. Želeli so si, da bi na bližnjem zemljišču, ki je prav tako v lasti investitorja, podobno kot v časih gospodovanja družine Vovk vzpostavili nekakšen zunanji center dobrega počutja. A tega prostorski akti ne omogočajo.

Na zunaj enak, znotraj sodoben

Okna in historične lesene dele bodo rekonstruirali oziroma izdelali replike, po vsej verjetnosti bodo v naravni barvi lesa, v notranjosti pa se ni ohranilo nič, kar bi bilo treba varovati, četudi so s sondažami odkrili šablonske vzorce. V ospredju sta ohranitev podobe oziroma identitete kraja in funkcija objekta.

Kako bo videti njegova notranjost oziroma kako bodo opremljene sobe, še niso dokončno določili, bodo pa po besedah sogovornika sledili naravnim materialom oziroma tistemu, kar je prisotno v lokalni arhitekturi; tako se bodo tudi zunanji elementi preslikali še v notranjost. Sledili bodo svežemu, sodobnemu slogu s pridihom tradicije lokalnih arhitekturnih elementov.

»Velik izziv je že kompleksnost projekta, najlažje je narisati novo zgradbo. Ob zelo omejenem gabaritu stavbe, ki ga moraš še statično zavarovati in prilagoditi – konstrukcija je bila kar zahtevna – ter upoštevati predpise, vsega ne moreš predvideti.

Zato smo veliko prisotni na gradbišču, skupaj rešujemo nastale situacije, med izvedbo marsikaj prilagajamo in se dogovarjamo sproti na terenu, vsi posegi pa morajo biti usklajeni z ZVKDS, tako da je to precej zahtevno in počasno delo,« priznava Egon Murič.

Okna in historične lesene dele bodo rekonstruirali oziroma izdelali replike, v notranjosti pa se ni ohranilo nič, kar bi bilo treba varovati. Računalniški prikaz biro Muro

Pomembno se mu zdi in ga veseli, da se je našel vlagatelj, ki bo oživil propadajoč penzion, ki je leta kazil podobo kraja. Na Bledu je še kar nekaj vil, ki čakajo na boljše čase, a ko investitorji naletijo na stroge zahteve in prevelik finančni zalogaj, se za prenovo ne odločijo.

Tudi investicija se ob butičnih kapacitetah ne povrne tako hitro. »Investitor je potreboval precej poguma, da se je podal v tak projekt, a nam je zavod za varstvo kulturne dediščine prišel naproti, tako bomo projekt lahko izpeljali in bo nastala lepa in skladna celota, na katero bomo vsi ponosni, tako mi kot občani in zavod,« poudari Egon Murič. Po njegovem bi morala država nameniti več za obnovo kulturno zaščitenih stavb, sploh v znanih turističnih krajih.

Zaradi turistične sezone so morali nekoliko ustaviti dela, a projekt je pripravljen in se bo začel izvajati. Rušilna in odstranjevalna dela ter ojačanje obstoječih sten potekajo, jeseni bodo izvedli temeljno ploščo in klet ... Če bo šlo vse po načrtih, bo prenova vile končana leta 2026.

Vovkova vila na Bledu

Investitor: Lilium plus
Projektant: Egon Murič (Muro)

Leto izgradnje: 1890

Leto dokončanja prenove: 2026

Površina: 1288 m2 (neto)

Hotel: s 27 sobami in ­pivnico

Pristojna konservatorka: ­Nataša Ülen, ZVKDS, ­območna enota Kranj