Fotografija bosonoge neveste in ženina v objemu Julijskih Alp je le ena od nagrajenih fotografij, s katerimi si je Primorec Samo Rovan zaslužil naziv najboljšega poročnega fotografa leta 2020. S 23 nagradami za posamične poročne prizore in osmimi za poročne zgodbe je zasedel prvo mesto na natečaju Inspiration Photographers, brazilske fotografske organizacije poročnih, družinskih in portretnih fotografov iz 48 držav, in že drugič v karieri postal najboljši poročni fotograf na svetu.

Poroka je zanj kot maraton lovljenja pristnih trenutkov in čustev, ki jih morda drugi niti ne opazijo. Skozi fotografski objektiv želi ujeti dušo poročnega dne, ga prikazati na topel, vesel in iskren način. Želi, da se ob fotografijah prebudijo najmočnejša čustva ljubezni. V središče pripovedovanja poročne zgodbe postavlja par, mladoporočence, ki so njegova največja inspiracija. »Poskušam se prepustiti dogodku: biti njegov del in biti kot svat. Kot da sem najboljši prijatelj mladoporočencev. Če se res prepustim, kar je mogoče le, če se ne obremenjujem s kakšnimi tehničnimi stvarmi, lahko ujamem najbolj pristne trenutke in začutim vibracije poroke,« pojasni Samo Rovan, ki se s poročno fotografijo profesionalno ukvarja 14 let.



Na začetku je bil s svojim iskrenim dokumentarnim pripovedovanjem ter edinstvenim fotoreportažnim stilom radikalen, nenavaden, saj so njegovi fotografski kolegi dajali poudarek umetnemu nastavljanju motivov ter idealiziranju in olepševanju poroke. Morda se je prav zato včasih na poročno fotografijo gledalo malce podcenjevalno, razmišlja sogovornik. Danes je njegov neposredni, osebni slog prevladujoč, a vključuje tudi nastavljene fotografije.


 

Nekajletni premor

Začetki njegovega seznanjanja s fotografijo segajo v študentska leta, ko je, sicer študent arhitekture, začel fotografirati razne dogodke in kasneje delati tudi kot fotoreporter. Prav v tem času je usvojil veliko znanja in spoznal, da vedno išče podobe, ki dajo misliti. »Dobre fotografije so zame tiste, ki nosijo zgodbe, ob katerih možgani postanejo aktivni in začneš razmišljati, tako kot pri drugih vrstah umetnosti.« Pojasni, da mu je tedanji šef Zdravko Primožič, lastnik koprske agencije FPA, ki je bil, kot pravi Rovan, vrhunski fotoreporter, dal mnoge praktične napotke, predvsem pa se je pri njem naučil dobro povedati zgodbo. Prelomni dogodek v njegovem življenju pa je bila smrt, pogreb in slovo od njegove none Gizele leta 1998. Čutil je, da mora ujeti te trenutke slovesa. »Skozi objektiv, fotoaparat sem izlil čustva. Po tistem se mi je zazdelo, da če tega ne naredim vsakokrat, nima več smisla fotografirati.« Tako je za nekaj časa fotoaparat pospravil v kot.





Premor je trajal nekaj let, dokler ga ni sodelavka iz arhitekturnega biroja, v katerem je takrat delal, prosila, da fotografira njeno poroko. Spet se je začel poglabljati v fotografijo, si kupil nov digitalni aparat, naredil inventuro svojega preteklega dela, znova dobil zagon, in »ko je prišla poroka, ko sem začel pritiskati na sprožilec, se je tudi v meni zgodil tisti prelomni klik. Poneslo me je v čas, ko sem fotografiral, v adrenalin, ki je bil pred pojavom digitalnih fotoaparatov še večji, saj si imel le eno možnost, da ujameš pravi trenutek …«

Četudi takrat ni bil vajen novega fotoaparata in s tovarniškimi nastavitvami, je bil nad poroko in fotografiranjem povsem očaran ter presrečen, ko je videl navdušenje in hvaležnost para ob prejemu poročnih fotografij. Izjemno všeč mu je bilo že prizorišče poroke, ki je bila na Nanosu, in popolnoma se je osredotočil na lovljenje neponovljivih trenutkov.



Zdaj se nanje profesionalno osredotoča že štirinajst let. V tem času je fotografiral na stotine porok parov z vsega sveta in osvojil več kot 250 mednarodnih nagrad. Pravi, da mu ogromno pomenijo nagrajene fotografije, v katere je ujel tisto, kar je želel. Predava tudi na mednarodnih konferencah in vodi fotografske delavnice. Ko je začel na natečaje pošiljati fotografije in takoj osvajati nagrade, si je začel ime ustvarjati tudi v mednarodnem prostoru in pritegnil zanimanje tujih parov.


 

Tudi po 15.000 fotografij

»Prva poroka v tujini je bila na veličastnem gradu v Avstriji, zdelo se mi je malce nenavadno, da grem kot Slovenec tja fotografirat. Ampak občutek je bil izjemno dober, sprejeli so me drugače kot doma, mi dali neko drugo vrednost,« pojasni. Najljubših lokacij za fotografiranje nima in pravi, da to niti ni pomembno. »Vseeno je, ali grem fotografirat na ljubljanski grad ali v Avstralijo. Seveda je v drugem primeru doživetje drugačno, sicer pa preferenc nimam, zame je pomemben le par: grem tja, kamor želi. Kot pripovedovalca zgodbe pa me vse zanima, želim si biti tisti, ki bom za mladoporočenca poskušal narediti najboljšo možno zgodbo. Kdo in kje se poroči, navsezadnje ni pomembno, ampak le to, da se ima par rad.« Vseeno pa Samo Rovan pred poročnim obredom bodoča zakonca rad vsaj malo spozna: se pogovarja z njima in začuti njuno zgodbo. To mu pomaga, da lažje ujame občutke ob poroki in pomembne trenutke, kar se opazi tudi na fotografijah.



Pravi, da njegovi naročniki posebnih zahtev nimajo, ampak zaupajo njegovemu delu, ponavadi želijo, da sledi samemu sebi. Je pa vsaka poroka popolnoma drugačna, vedno išče izzive in nikoli ne želi in ne more fotografirati po nekem vzorcu. Zgodbo vselej pišejo prav pari, saj je vsak drugačen, edinstven. Če morda na začetku svoje profesionalne kariere v poroko ni tako zelo verjel, je sčasoma začutil, »da je vendarle nekaj na tem. Da se par tudi podzavestno globlje poveže, kot izraz ljubezni.«

Četudi se zdi potovati in biti udeležen na porokah sanjski poklic, Rovan pove, da se pravo delo začne šele po poroki. »Samo fotografiranje je lažji del, ki mu sledita obdelovanje fotografij in dolgotrajno sedenje pred računalnikom. Sam naredim veliko fotografij; v časih filma smo morali z njim varčevati, danes pa mi ni treba, zato lahko več pritiskam.« Na poroko posname tudi 15.000 fotografij, od teh jih par dobi od petsto do tisoč. Pri porokah, ki trajajo dlje, denimo ves vikend, so številke še večje. Lani je tudi poročno fotografijo zaznamovala epidemija, a pravi, da koronavirus energije na porokah ni spremenil. »Ljudje so bili enako veseli, vse je bilo kot običajno, razen obreda, ko so svatje in mladoporočenci nosili maske.« In kakšna sezona se obeta letos? Najboljši poročni fotograf odgovarja, da ne kaže slabo, če le covid-19 ne bo prekrižal načrtov.