Kako obiskati Stockholm in ne bankrotirati

Morda je nekaj pretiravanja v naslovu te reportaže, saj bodo tisti, ki se bodo odločili za obisk Slovencem precej zanimive Švedske in še posebej Stockholma, gotovo že vnaprej dobro pretehtali in preračunali stroške, zato bankrot gotovo ne grozi nikomur. Toda z nekaj truda in preudarnosti je mogoče stroške v sicer za naše žepe precej dragem mestu dodatno zmanjšati, pri tem pa vendarle videti in doživeti vse, kar je v Stockholmu vredno videti.

Na njem živeli Brecht, Wallenberg in polovica skupine ABBA

Začnemo lahko že pri samem prevozu z letališča v mesto. Ker je nam vsem znani nizkocenovnik svoje stockholmske povezave preselil z bolj oddaljenega letališča Skavsta na Stockholmu bližjo Arlando, potnike, ki prihajajo tja, z vseh strani zasipajo z reklamami za hitri povezovalni vlak Arlanda express, ki je hiter (v osemnajstih minutah pripelje na osrednjo postajo v središču Stockholma) in trajnosten. A ne veliko manj prijazen do okolja, a precej bolj prijazen do naših denarnic je dobri stari avtobus. Povratna vozovnica za Arlando express stane namreč skoraj 60 evrov, vozovnica avtobusnega prevoznika Flygbussarna pa 19 evrov. Pri štiričlanski družini je prihranek lahko kar občuten.

Uličice Gamla stana

Z možnostmi bivanja se ne bomo ukvarjali, ker so zelo raznolike in tudi v širokem cenovnem razponu, vsak pa si jih običajno izbere že vnaprej. Bolj nas bosta zanimala obisk zanimivosti v samem mestu in iskanje prihrankov pri tem.

Častna straža pred kraljevo palačo, ki jo oblegajo turisti. FOTO: Jože Pojbič

Najbolje je začeti v srčiki mesta, na Gamla stanu z zgodovinskimi, slikovitimi ozkimi uličicami, po vsem svetu znanimi petimi pisanimi hišami na Starem trgu (Stortorget) in seveda s kraljevo palačo. Uličice Gamla stana same po sebi ne bodo povzročile velikih stroškov, razen če koga premamijo vabljive trgovinice in lokalčki. Tudi obvezno fotografiranje znamenitih hišk na Starem trgu v bližini Nobelovega muzeja ne bo stalo nič. Pri kraljevi palači pa se začnejo kopičiti stroški.

Palača švedskih kraljev je sicer v skladu z demokratičnostjo te države zelo odprta ter dostopna množicam obiskovalcev in radovednežev, toda ogledi večine njene notranjosti, zakladnice in kraljevega stanovanjskega dela so plačljivi. Vstopnica za odraslega stane 18 evrov in je strošek, ki se mu lahko tudi izognemo. Palačo z bleščeče opravljeno častno stražo si lahko ogledamo od zunaj, v notranjosti pa obiščemo le kraljevo orožarno v kletnih prostorih palače. Tu vstopnine ni, lepo urejena razstava pa obiskovalce prek ohranjenih predmetov – dragocenih oklepov, kosov orožja, oblačil, igrač –, ki so jih uporabljali ali samo dobivali v dar člani švedskih kraljevskih dinastij vse od nastanka države leta 1521 pa do danes, popelje skozi vso zgodovino kraljevine Švedske v luči njenih vladarjev.

V Kraljevi orožarni so na ogled oprema in predmeti vseh švedskih kraljev skozi petsto let obstoja kraljevine. FOTO: Jože Pojbič

Tako je tu na ogled najstarejše ohranjeno ogrinjalo za kronanje, ogrinjalo drugega švedskega kralja Erika XIV. iz leta 1561 z zlatimi vezenimi kronami in pravimi biseri. Še starejša je viteška čelada s pozlačeno krono prvega švedskega kralja Gustava Vase, ki so jo izdelali okrog leta 1540. Zanimiva sta debel usnjeni plašč osmega švedskega kralja Gustava II. Adolfa, ki ga je nosil, ko je padel v bitki pri Lütznu leta 1632, in oblačilca njegove hčerke Kristine, ki je zaradi njegove smrti istega leta pri rosnih šestih letih postala švedska kraljica.

V posebnem oddelku tega brezplačnega kraljevega muzeja so zbrane razkošne slavnostne kočije, ki so jih skozi pet stoletij švedski kralji uporabljali ob posebnih priložnostih, kot so bila kronanja, poroke in druge slovesnosti. Razkošje rezbarij, kipeče oblike in blišč pozlate v tem oddelku očarajo vsakega obiskovalca.

V Zgodovinskem muzeju je predstavljena zgodovina Švedske od ledene dobe do današnjih dni. FOTO: Jože Pojbič

Zgodbe o švedskih kraljih skozi njihove predmete in oblačila so nekoliko obširneje zapisane tudi v katalogu Kraljeve orožarne, ki ga je mogoče kupiti za pet evrov.

Od ledene dobe do sodobnosti

Skozi veliko daljše obdobje in v veliko širšem kontekstu kot zgolj kraljevskem pa je preteklost območja sedanje Švedske in Skandinavije predstavljeno v še enem državnem muzeju brez vstopnine, v Švedskem zgodovinskem muzeju (Historiska museet), ki je zunaj najstrožjega mestnega središča. Tu je mogoče skozi oblikovalsko odlično pripravljeno razstavo slediti dogajanju na teh območjih vse od ledene dobe pa do sodobnosti. Posebna razstava je od nedavnega namenjena samo obdobju Vikingov in njihovemu neusmiljenemu zavojevanju sveta.

Tudi za ljubitelje zgodovine likovne umetnosti in industrijskega oblikovanja je v mestu imenitna brezplačna možnost potešitve njihove radovednosti: ob pristanišču točno nasproti kraljeve palače je Švedski nacionalni muzej, ki hrani zbirke slik, skulptur, risb in grafik od 16. stoletja do danes, prav tako je tam mogoče videti izbor izdelkov uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja iz petih stoletij obstoja Švedske.

Eden od zanimivejših brezplačnih muzejev v Stockholmu je Švedski narodni muzej z zbirkami umetnosti in industrijskega oblikovanja. FOTO: Jože Pojbič

V Stockholmu in njegovi okolici je sicer skoraj devetdeset manjših in večjih muzejev in med njimi je mogoče najti kar nekaj brezplačnih. Skupno jih skoraj dvajset obiskovalcem ne zaračunava vstopnine, med plačljivimi pa bi kot posebnost izpostavili zelo znani muzej Vasa.

Bojno ladjo Vasa je dal zgraditi kralj Gustav II. Adolf, vendar je pretiraval v želji po tem, da bi to bila najsodobnejša in najbolje oborožena ladja tistega časa. Ker je bila preobremenjena s številnimi topovi in ker takrat še niso znali preračunati potrebne stabilnosti plovil, se je potopila že na krstni plovbi avgusta leta 1628. Odkrili so jo po 333 letih, jo postopoma dvignili z dna, restavrirali in postavili na obali na otoku Djurgården, nato pa okrog nje zgradili muzejsko stavbo. Tako zaradi zgodbe kot zaradi ladje same, ki je mojstrovina nekaj sto tesarjev, kovačev, kiparjev in drugih švedskih mojstrov sedemnajstega stoletja, je muzej vsekakor vredno obiskati.

S podzemno železnico, tramvaji, avtobusi ...

Veliko obiskovalcev si Stockholm, ki je zgrajen na štirinajstih otokih in pravzaprav mesto na vodi, rado ogleda tudi z vode. Pri ponudnikih turističnih krožnih plovb po mestu ali po ožjem arhipelagu stane takšen ogled najmanj 25 evrov, triurna krožna vožnja po stockholmskem arhipelagu pa najmanj 35 evrov. Tudi tu obstaja možnost prihranka. Ob večdnevnem bivanju v mestu si veliko obiskovalcev v vsakem primeru kupi večdnevno vozovnico za mestni javni promet in ta velja za neomejeno število voženj s podzemno železnico, tramvaji, avtobusi in tudi s primestnimi ladjicami.

Ogled Stockholma z vode je lahko bistveno cenejši, če uporabljate ladje iz sistema mestnega javnega prevoza. FOTO: Jože Pojbič

Tako si je mogoče Stockholm z vode ogledati brez dodatnega stroška, zanimive pa so predvsem ladjice, ki z Gamla stana vozijo na otok Djurgården, ter tiste na linijah 80 (skozi osrednje pristanišče mimo otokov Djurgården in Lidingö do Ropstena) in 83 do Waxholma. Tudi za daljše vožnje na širše območje arhipelaga so veliko cenejše od turističnih ladij redne linijske ladje Waxholmbolageta. To podjetje izvaja javni ladijski prevoz do posameznih otokov arhipelaga, vozovnica za najdaljše vožnje pa v eno smer ne presega sedemnajst evrov.

S kar nekaj prihranki je torej mogoče tudi v dragem Stockholmu videti bistvene značilnosti in zanimivosti tega lepega mesta na vodi z zanimivo preteklostjo.