Le tri lučke s terase gostilne v Sremiču je bilo videti vse do Krškega, in tako se je posesti tudi oprijelo ime. Njene »temelje« – vinsko prešo – so že leta 1874 postavili grofi Attemsi, okoli nje se je pozneje začelo razvijati gostinstvo. Tri lučke v posodobljeni obliki še vedno svetijo proti dolini, na začetku tega meseca so ob znanem gostišču odprli hotel v naravi z izjemnim pogledom na okoliško krajino, posejano z vinogradi.

Posestvo je od nekdaj znano po dobri kuhinji in druženju in to je želela nadaljevati tudi družina Zorko iz Brežic, ki ga danes vodi. Z njim, razen po nostalgiji, niso bili povezani, pravzaprav niso imeli nobenih izkušenj z gostinstvom in turizmom, kakor radi poudarijo, zato se sproti učijo.



Igor Zorko, ekonomist in podjetnik ter direktor podjetja Prodoma, je posest kupil leta 2007 z zavedanjem, da je znana in lepo zapisana v spomin domačinov ter navsezadnje na dobri lokaciji. »V takšen objekt se zaljubiš. Delal sem druge stvari, a sem vselej rad opazoval lepe objekte in obiskoval butične hotele ter si zadal, da bom tudi jaz kdaj naredil kaj takega,« je povedal. Najbrž ni odveč dodati, da sta se z ženo Andrejo Zorko, s katero sta pozneje ustanovila Baby Center, prav v tej gostilni poročila.
 

Osnovo so naredili Attemsi

Prenovljeno posest so znova odprli oktobra 2016. Povsem obnovili so staro gostilno, katere osrednji del je preša, ki je zaščitena kot kulturni spomenik in je ena najstarejših v tem delu Evrope, je povedala Žana Zorko, 26-letna hčerka lastnikov, ki je prav tako vključena v upravljanje posesti. Restavracijo so dvignili na višjo raven, v njej ima glavno besedo kuharski mojster Dejan Mastnak, nekdanjo kurilnico s stanovanjem za lastnika so spremenili v prenočišča, dogradili so prizidek s stekleno in konferenčno dvorano ter kletjo in teraso s pogledom na Savo.



Dvorani sta namenjeni predvsem porokam in poslovnim dogodkom, a so kmalu ugotovili, da imajo za takšne priložnosti premalo namestitev; vsega skupaj so jih imeli za 18 gostov. Prav zaradi tega so, kot je dejala Žana Zorko, izgubili kar nekaj večjih dogodkov. Pri načrtovanju novih namestitev so preigrali več možnosti, naposled pa so se zaradi omejitev z zemljiščem odločili za koncept hotela v naravi. Kar nekaj časa je trajalo, da so uredili dokumentacijo, vmes je posegla še epidemija z vsemi omejitvami vred, toda na začetku poletja jim je vendarle uspelo odpreti nove namestitve in sprejeti prve goste.

Hotel v naravi sestavljajo hiške, pri čemer nočejo uporabljati poimenovanja glamping, saj gre v resnici za objekte, ki so hotelske sobe višjega cenovnega razreda. »V prihodnosti si želimo zmanjšati število porok in poslovnih dogodkov ter se bolj osredotočiti na butični turizem, tudi zato smo potrebovali takšne namestitve,« je povedala Žana Zorko. Tudi sicer v Centru za podjetništvo in turizem Krško ugotavljajo, da v regiji pogrešajo prav tak tip prenočitev.


 

Hiške kot grozdne jagode

Idejno zasnovo za sedem hišk, dve sta manjši, za dve osebi, preostalih pet lahko sprejme po štiri goste, so naredili pri studiu AVA, arhitektura & design, ki ga vodi arhitektka Alja Vehovec. Kot je povedala, je investitor že imel arhitekturno rešitev za omenjeno lokacijo. »Želel pa si je koncept, ki bi poudaril sonaravno kakovost bivanja in značilnosti terena ter imel hkrati močno oblikovno identiteto.« Že lokacija je zelo posebna; gradbena parcela je dolga sto metrov in široka samo 12 metrov z visokim naravnim prelomom terena, z nje se proti jugu na široko odpira pogled na okoliško krajino.



Ker jo obdajajo vinogradi, sta s kolegico Petro Hudobivnik predlagali koncept grozda oziroma grozdnih jagod. »To oblikovalsko izhodišče se pojavlja tako v sami prostorski umestitvi kot v arhitekturi. Objekti so nanizani vzdolž naravnega previsa. Z zamiki in s sledenjem konkavni obliki terena smo poskušali doseči čim bolj neagresivno umestitev objektov v krajino in preplet naravnih elementov z njimi,« je opisala Alja Vehovec.

Tudi barvna shema je povzeta iz okoliške narave, povezovalni element s posestvom pa je grozd treh lučk na fasadah, ki ima vlogo ambientalne osvetlitve. Kolikor je bilo mogoče, so poskušali ohraniti obstoječa drevesa, kar je bilo že ob tako zahtevni lokaciji dodaten izziv tako med projektiranjem kot med izvedbo, je dodala Alja Vehovec.
 

Princip skeletne gradnje

Hiške so izdelane in postavljene po principu skeletne gradnje, uporabili so naravne materiale, izbrali lokalne izvajalce. Ker ima investitor bogate izkušnje v gradbeništvu, po besedah arhitektke ni bilo potrebnega prav veliko usklajevanja. »Kljub manjšim spremembam med izvedbo menim, da je doseženo tako bistvo arhitekture kot subtilna umestitev objektov v občutljivo naravno krajino,« je ocenila.



Notranjo opremo so izbirali investitorji sami, pri čemer je bilo treba sprejeti nekaj kompromisov in se prilagoditi kratkim časovnim rokom ter dostopnosti materialov in opreme. Hiške, ki so pravzaprav hotelske sobe v vinogradu, so namreč morali odpreti na začetku julija, saj so imeli že napovedane prve goste. Zaradi epidemije covida-19 so se dobave nekaterih kosov precej podaljšale ali pa jih sploh ni bilo mogoče dobiti, je dejala Žana Zorko. Zato v sobah, denimo, ni zlatih umivalnikov in pip, ampak so v črni barvi, odtenke zlate pa je, kot je pristavila, poskušala nadomestiti z okovjem v tej barvi.

Oprema je v umirjenih rjavih tonih, ki pa jih takoj, ko obiskovalec vstopi, zasenči izjemen razgled skozi velika okna. S teras, velikih več kot 20 kvadratnih metrov, se odpira pogled na vinograde in posestvo, čeprav so namestitve ravno dovolj oddaljene, da je ohranjen občutek zasebnosti. V prihodnje nameravajo urediti še štiri ali pet mobilnih enot ter bazen, s čimer naj bi po besedah Igorja Zorka nastala nekakšna zaokrožena enota z manjšim velnesom med krošnjami.