Adrenalinske jeklenice tudi v Lendavske Gorice

Ziplini ali adrenalinske jeklenice so v Sloveniji za zdaj prioriteta goratih predelov. Kar nekaj jih je na Bovškem, na Gorenjskem in Koroškem in nekatere se lahko pohvalijo tudi s presežniki: v Planici je nad skakalnicami najbolj strma jeklenica na svetu, na Bledu se hvalijo z enim najdaljših sistemov ziplina v Evropi, ziplinom Dolinka s sedmimi zaporednimi jeklenicami v dolžini štirih kilometrov od Bleda do Vrbe, bohinjski Flyer je edinstvena zipline simulacija smučarskih skokov v Sloveniji, Olimpline v Črni na Koroškem pa je s 1263,5 metra dolgo jeklenico najdaljši neprekinjeni v državi. Kmalu bodo prvega postavili še na vzhodu države, v Lendavskih Goricah, kjer bosta prvič postavljeni dve jeklenici vzporedno.



V neposredni bližini najvišje točke Lendavskih Goric, ki jo označuje geodetski stolpič Piramida, delavci Elektra že prestavljajo drogove električne napeljave, ki bi sicer bili v napoto prihodnji turistični privlačnosti, in kmalu bodo delavci izvajalca, podjetja KS Skupina, tam začeli postavljati več kot enajst metrov visok lesen stolp, ki bo služil kot startna ploščad. Z njega bosta dve vzporedni jeklenici dolžine več kot petsto metrov speljani v neposredno bližino razglednega stolpa Vinarium, kjer bo ciljna ploščad. Med vrhom startnega stolpa in med ciljno ploščadjo bo dobrih trideset metrov višinske razlike, kar po razlagi direktorja izvajalskega podjetja Andraža Korena pomeni, da se bo po jeklenicah mogoče peljati s hitrostjo do šestdeset kilometrov na uro. Sočasno se bosta lahko spustili dve osebi, jeklenici pa bosta dovolj daleč narazen, da bo takšen dvojni spust varen.

Vsa naložba bo stala okrog 260.000 evrov, polovico je občini oziroma njenemu Zavodu za turizem in razvoj uspelo pridobiti iz evropskih sredstev prek LAS Pri dobrih ljudeh, po besedah direktorice zavoda Martine Bukovec pa se je začetek gradnje jeklenice nekoliko zamaknil zaradi zamude pri formalnostih za pridobitev evropskega denarja. V vsakem primeru bo nova privlačnost Lendavskih Goric, ki naj bi bila dopolnitev izredno uspešnemu stolpu Vinarium, zgrajena do konca letošnjega novembra, zagotavlja lendavski župan Janez Magyar. Namenjena bo mlajši, adrenalina željni publiki in naj bi pripomogla k še hitrejšemu turističnemu razvoju Lendave in Lendavskih Goric.
 

Zipline da, gondolska žičnica ne

Začuda naložba v adrenalinsko jeklenico ni naletela na nasprotovanje nikogar v občini in v samih Lendavskih in Dolgovaških Goricah, čeprav bo zaradi nje gneča avtomobilske pločevine po ozkih cestah skozi Gorice še nekoliko večja in kakovost bivanja domačinov še nekoliko slabša. Zato pa ima kar nekaj nasprotnikov naslednji, bistveno večji in tudi bistveno dražji občinski turistični projekt, za katerega zdaj na občini že pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč in drugih soglasodajalcev ter pripravljajo načrte. Gre za gondolsko žičnico od grajske vinske kleti v središču Lendave pa do stolpa Vinarium in za restavracijo z vinsko kletjo pri zgornji postaji žičnice.



Naložba, ki naj bi jo dokončali do leta 2024, bo stala predvidoma osem milijonov evrov, po zatrjevanju župana Magyara pa naj bi kar 85 odstotkov tega denarja dobili iz evropskega sklada za okrevanje in razvoj. »Žičnica bo imela več pozitivnih učinkov, saj bo predstavljala novo, dodatno privlačnost, olajšala bo dostop do stolpa Vinarium, prinesla bo nova delovna mesta tako na žičnici kot v novi restavraciji in vinski kleti, razbremenila bo preozke ceste po Lendavskih Goricah, ki jih ni mogoče širiti zaradi stavb, ki so preblizu robu cestišča, obenem pa bo zato, ker bodo obiskovalci s parkirišča na obrobju Lendave do spodnje postaje žičnice prihajali peš skozi mestno središče, oživila tudi to.«
 

»Mi bomo kolateralna škoda«

A del prebivalcev Lendavskih Goric in tudi dela Lendave, v katerem je predvidena gradnja spodnje postaje žičnice, načrtu nasprotuje. V Lendavi se bojijo gneče na tesnem prostoru pod gradom, kamor naj bi prihajali potniki, v Lendavskih Goricah pa pravijo, da bodo gondole s potniki nad njihovimi glavami za vedno uničile njihovo zasebnost na lastnih dvoriščih in da bi lahko prometno preobremenjenost ozkih cest rešili za bistveno manj denarja. »Samo razširiti in asfaltirati bi bilo treba že obstoječo cesto, ki skozi gozd pelje od obvoznice v Dolgi Vasi na vrh Lendavskih Goric, in bi dobili odlično obvozno cesto. Del denarja pa bi raje porabili za ureditev cest, kanalizacije in še česa, kar nas že dolgo časa žuli,« pravi eden od vodij Civilne pobude proti gradnji gondolske žičnice József Végi, ki meni, da bodo z žičnico seveda bolj prizadeti tisti, ki stalno živijo v Lendavskih Goricah. »Mi bomo kolateralna škoda.« Civilna pobuda ima zaprto skupino na facebooku z okrog 120 člani.



»Doslej na občino nismo dobili nobene vloge, ugovora ali kakšne konstruktivne razprave s strani civilne pobude. Uradno do nas niso postavili nobenih pogojev ali zahtev, niso pripravljeni za pogovor, tako da razumem vse skupaj zgolj kot škodoželjno nagajanje. Obžalujemo to, a mi delamo naprej s svetlobno hitrostjo in upamo, da bomo dobili evropska sredstva in žičnico postavili do leta 2024,« na kritike odgovarja Magyar.

Naj spomnimo, da je tudi načrt za postavitev razglednega stolpa Vinarium naletel na veliko nasprotovanja tako domačinov, ki so se bali gneče, kot tudi arhitektov, ki so bili mnenja, da bo stolp pokvaril videz Lendavskih Goric in bo tujek v pokrajini. A se je izkazalo, da je bila gradnja stolpa turistični zadetek v polno, saj ga je doslej obiskalo že skoraj pol milijona ljudi in je vse od odprtja med nekaj najbolje obiskanimi turističnimi objekti v državi.