Ukradeno dediščino bodo razstavili v virtualnem muzeju

V Interpolovi bazi kulturnih predmetov, ukradenih iz muzejev, zbirk in arheoloških najdišč, je kar 52.000 artefaktov, pomembnih pričevalcev kulturne dediščine, ki je bila odvzeta avtohtonim narodom. Ti bodo, kot je napovedala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay, prav tako dobili prostor v muzejski zbirki, in sicer v virtualnem muzeju ukradene kulturne dediščine.

»Za vsakim ukradenim delom se skriva delček zgodovine, identitete in človeštva, ker je bil odvzet njegovim skrbnikom, prikrajšan za nadaljnje raziskave in tako obsojen na pozabo,« je opozorila. »Naš cilj je ta dela znova postaviti v središče pozornosti in ljudstvom povrniti pravico, da dostopajo do svoje dediščine, jo doživljajo in se v njej prepoznavajo,« je povedala 51-letna Audrey Azoulay, ki vodi Unesco od leta 2017, pred tem je bila dve leti francoska ministrica za kulturo. Prihaja sicer iz Maroka, njen oče André Azoulay je svetovalec maroškega kralja, mati Katia Azoulay pa pisateljica.

Potres je udaril v srce maroške kulturne dediščine

V virtualnem muzeju, ki ga je napovedala in naj bi zaživel leta 2025, bodo predstavili ukradene artefakte in tako ozaveščali javnost o trgovanju s kulturno dediščino. Obiskovalci si bodo lahko ogledali njihove 3-D fotografije, ki jih bo spremljalo gradivo z razlago njihovega edinstvenega pomena, vključno z zgodbami in pričevanji lokalnih skupnosti, je poročal Guardian.

Po podatkih ameriške nevladne organizacije Koalicija za starine sodi med najpomembnejše ukradene kulturne predmete alabastrni kamniti napis iz tretjega stoletja, ki so ga med letoma 2009 in 2011 odnesli iz templja Awwam v Jemnu. Na seznamu omenjene organizacije so, denimo, še relief iz slonovine iz 7. stoletja pred našim štetjem, ki prikazuje leva, ki napada pripadnika ljudstva Nubijcev, in je bil leta 2003 ukraden iz Bagdadskega muzeja, maska iz zelenega kamna, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja izginila z majevskega najdišča Rio Azul v Gvatemali, ter figurica Varaha iz 5.–6. stoletja, odtujena iz tempeljskega kompleksa v Radžastanu v Indiji leta 1988.

Virtualni muzej je prostor, kjer lahko te predmete predstavijo in postavijo v kontekst, je poudaril pomočnik generalne direktorice Unesca Ernesto Ottone, čeprav bi moral biti njegov cilj, da izgine. »To je nasprotje običajnega muzeja, katerega zbirka se bo še naprej širila. Upamo, da se bo s tem zbirka zmanjšala, ker se bodo predmeti vračali.«

In čeprav je muzej virtualni, bo dobil tudi svojega arhitekta, to bo Francis Kéré, ki je leta 2022 kot prvi Afričan prejel prestižno Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo. Arhitekt, rojen v Burkini Faso, je predmet, iztrgan iz skupnosti, primerjal z drevesom, izruvanim iz zemlje. »Kulture, ki so bile oropane artefaktov, so kot korenine drevesa, ki iščejo hrano.« Virtualni muzej je zasnoval kot nekakšno rampo, ki povezuje regije, države, kulture in okoli 600 predmetov, kolikor jih bo sestavljalo začetno zbirko.