Stop za turiste na Fudžiju

Speči vulkan Fudži – zadnjič je izbruhnil na začetku 18. stoletja - s svojimi 3776 metri ni samo najvišja gora na Japonskem, ampak je tudi simbol Dežele vzhajajočega sonca. Ker je poleg tega samo sto kilometrov oddaljen od največjega mesta na svetu Tokia, kjer s pripadajočo regijo živi skoraj 41 milijonov ljudi, je jasno, da ognjenik oblegajo množice bolj in tudi precej manj izkušenih plezalcev. Samo v glavni sezoni od julija do septembra lansko leto se je nanj povzpelo več kot 220.000 ljudi.

Takšna množica na gori za seboj pušča tudi goro smeti. Številni se na Fudži odpravijo brez izkušenj, opreme in preslabo telesno pripravljeni za kljub dostopnosti ne enostaven vzpon. Potem jih morajo z višine reševati. Oblasti prefekture Jamanaši, kamor spada Fudži, so se zato odločile, da je nekaj treba narediti. Po besedah predstavnika prefekture Masatakeja Izumija se območje napreč spopada s pravo krizo, ker število obiskovalcev postaja neobvladljivo. Ta teden so določili, da bodo obiskovalci od 1. julija morali za vzpon po najbolj oblegani poti Jošida plačati približno 12 evrov, njihovo število pa bodo omejili na 4000 na dan; po tej poti, katere izhodišče je najbližje Tokiu, se na sveto goro poda približno šest desetin vseh plezalcev (in drugih), zato se na njej pogosto pojavljajo pravi zastoji.

Poleg tega se bo na to pot prepovedano odpraviti med četrto popoldne in drugo zjutraj. S tem bodo poskušali preprečiti tako imenovane ekspresne vzpone, med katerimi obiskovalci pot do vrha in navzdol opravijo v enem zamahu, brez da bi na gori prespali. »Ko so odpravili omejitve zaradi kovida, se je obisk skokovito povečal. Hočemo doseči, da bi bili obiskovalci primerno opremljeni za vzpon in tudi primerno telesno pripravljeni,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik lokalne oblasti Tošiaki Kasai.

Težave z gnečo na Fudžiju niso povezane samo s smetmi, zaradi pobiranja katerih se pritožujejo lokalni planinci, in zmogljivostmi koč ob poti, ki ne zmorejo poskrbeti za vse željne vzpona. Lansko leto je namreč policija z gore dobila 61 klicev na pomoč. Večina je obnemogla zaradi višinske bolezni, podhladitve ali pa so enostavno imeli preslabo opremo za vzpon, saj sto kilometrov od Tokia z vlažnim subtropskim podnebjem pač niso pričakovali visokogorskih razmer in nizkih temperatur. Temperature na vrhu Fudžija pod ničlo pogosto padejo tudi sredi poletja, povprečna letna temperatura na vrhu gore pa je skoraj šest stopinj pod ničlo.

Seveda Fudži ni edini kraj, kjer se srečujejo s prevelikimi množicami obiskovalcev. V Benetkah se tega lotevajo z vstopnino pet evrov za dnevne goste, na Tajskem pa so eno najslavnejših plaž Maya Bay na otoku Phi Phi Leh za več let enostavno zaprli za javnost, da bi si opomogla. Očitno je radikalni ukrep uspel, saj so jo leta 2022 spet odprli.

Povsem druga pesem je preveč ljudi na najvišji gori sveta Mount Everestu. Tam na večjih višinah reševanje sploh ni mogoče, zato premalo pripravljeni plezalci enostavno umrejo in tam ostanejo za vedno, ker jih ne more nihče prinesti v dolino. Na Everestu umre vedno več ljudi, zato oblasti Nepala, od koder se na naskok strehe sveta odpravi največ alpinistov, obtožujejo, da prodajo preveč dovolilnic, Zanima da jih le zaslužek, za varnost pa jim je vseeno.