Sajed, nimaš več podpore, zato odidi!

V severnoafriški arabski državi Tuniziji so v soboto potekale volitve v 161-članski zbor predstavnikov ljudstva, spodnji dom parlamenta. Ker se jih je udeležilo manj kot desetina, natančneje 8,8 odstotka upravičencev, iz opozicije, ki je volitve v glavnem bojkotirala, pozivajo predsednika Kaisa Sajeda, naj takoj odstopi, saj nima več nobene legitimnosti.

Da je bila udeležba tako nizka, najnižja v zgodovini vseh volitev v sodobnosti – in to ne samo v Tuniziji, ampak kjerkoli –, je posledica niza dogodkov po letu 2010, ko se je prav v Tuniziji začela tako imenovana arabska pomlad. V tunizijski veji tega odpora proti avtokratom širom arabskega sveta so odstavili dolgoletnega diktatorja Zineja el Abidineja Ben Alija, vendar to ni prineslo ne blaginje ne stabilnosti. Politična nestabilnost, naraščajoča revščina in pandemija covida-19 so lani poleti sprožile množične demonstracije, ki jih je predsednik Sajed z vedno bolj očitnimi avtoritarnimi težnjami izkoristil za prekinitev dela takrat še enodomnega parlamenta. Predsednikovi politični nasprotniki in tudi številni politologi ter pravniki so njegovo potezo označili za državni udar.

A to je bil šele začetek Sajedovih manevrov grabljenja oblasti. Prekinitev dela parlamenta je večkrat podaljšal. Ko so parlamentarci 30. marca letos na virtualni seji glasovali za končanje predsednikovih ukrepov, pa je Sajed isti dan razpustil parlament. Potem je 25. julija razpisal referendum o novi ustavi, s katero si je podelil praktično popolno oblast. Med drugim je odvzel večino pooblastil parlamentu in predvidel njegovo razdelitev na dva domova. Poleg tega je nova ustava predsednika imenovala za poveljnika vojske in mu dala pravico, da odstavi vlado, katerega od njenih članov in razpusti parlament. Reformo ustave je ob manj kot tretjinskem odzivu, podprlo skoraj 95 odstotkov udeležencev.

Prve volitve v novi zbor predstavnikov ljudstva, od zdaj spodnji dom parlamenta, so izvedli v soboto. Na novo ustanovljeni zgornji dom parlamenta, 72-članski nacionalni svet regij, naj bi enkrat v prihodnosti izvolili posredno.

Volitve so potekale pod budnim očesom vojske, katere poveljnik je predsednik. Foto Fethi Belaid/AFP

Zaradi predsednikovih potez torej ni nič nenavadnega, da je večina strank bojkotirala volitve. Tudi, kakor se opisuje, islamska demokratična stranka Enahda, ki je 64-letnega Sajeda leta 2019, ko je kandidiral za predsednika, podprla, čeprav je bil uradno neodvisni kandidat. Do leta 2018 je bil poročeni oče dveh hčera in sina profesor prava, politično aktiviral pa se je šele po upokojitvi. Nekateri ga zaradi monotonega glasu, uporabe knjižne arabščine namesto njenega tunizijskega narečja in zagovarjanja trdih ukrepov proti kršilcem zakonov imenujejo robocop. Tunizijska ustava sicer dovoljuje dva mandata na mestu predsednika države – zaporedna ali ne – vendar ima tamkajšnji robocop že bogate izkušnje s tem, kako se lahko izogneš predpisom. Ali jih spremeniš.