Družina proti galeristu

Švedska slikarka Hilma af Klint (1862–1944) velja za pionirko abstraktne umetnosti, saj je že pred Vasilijem Kandinskim, Kazimirjem Malevičem ali Pietom Mondrianom do leta 1906 ustvarila prelomna abstraktna dela. Sodobniki so jo sicer zavračali kot noro čarovnico, predvsem zato, ker se je pridružila antropozofskemu društvu Rudolfa Steinerja. Navdihovala sta jo misticizem in spiritualizem antropozofskega gibanja, s skupino somišljenic so si nadele ime Peterka ter verjele, da lahko s pomočjo meditacije in seans komunicirajo z mističnimi bitji, in prepisovale njihova sporočila.

Za časa življenja je le redko razstavljala, velika večina njenih del pa je v lasti fundacije, ki nosi njeno ime. Slikarkin prapranečak Erik af Klint pravi: »Dejstvo, da so njena dela na enem mestu, je nekaj edinstvenega, saj se tako ne more nič izgubiti.« Statut fundacije določa, da serije njenih slik, znane pod imenom Slike za tempelj, ki je nastala med letoma 1906 in 1913, ni mogoče prodati, lahko pa prodajo kakšno drugo slikarkino delo, če je to nujno za ohranitev zbirke, ki obsega okoli 1300 del.

Družina trdi, da imajo dela Hilme af Klint duhovno dimenzijo, zato je nujno, da ostanejo na enem mestu. FOTO: Fundacija Hilma af Klint

Stvari so se zapletle, ko se je fundacija začela dogovarjati za sodelovanje s priznanim galeristom Davidom Zwirnerjem. Družina umetnice temu sodelovanju ostro nasprotuje, saj trdi, da vodi v razprodajo del Hilme af Klint. »Kot družina ne verjamemo, da je njeno delo namenjeno komercializaciji, kar se dogaja zadnjih nekaj let. Naša naloga je, da njen opus spravimo nazaj v red,« pravi Erik af Klint, ki trdi, da gre za »sovražni prevzem« likovnih del. Af Klint predseduje upravnemu odboru fundacije, v njem pa so še štirje drugi člani, ki sporazum z galeristom Zwirnerjem podpirajo. »Prvi odstavek statuta pravi, da mora odbor 'skrbeti' za njeno delo, zdaj pa ga razprodajajo,« je oster Erik af Klint.

Slikarka je bila skoraj pozabljena, od 80. let prejšnjega stoletja pa za njena abstraktna dela vlada vse večje zanimanje. FOTO: Vincent West/Reuters

Zwirner bi moral prejšnji teden podpisati sporazum s fundacijo in postati uradni galerist fundacije, a se to ni zgodilo. Zdaj trdi, da družina preprečuje, da bi umetnica postala resnično veliko mednarodno ime: »Družinski člani delujejo v nasprotju z najboljšimi interesi Hilme af Klint. Gre za boj za oblast znotraj odbora – en član nasprotuje štirim in jih poskuša sabotirati.« Po njegovih besedah si večina upravnega odbora fundacije želi, da bi njeno delo razstavljali po svetu, trditve, da poskuša zapraviti njen opus, pa je označil za absurdne. Družina po drugi strani trdi, da imajo njene slike tudi duhovno dimenzijo, zato je nujno, da ostanejo na istem mestu.

Hilma af Klint, ki je leta 1887 diplomirala na Kraljevi akademiji za umetnost v Stockholmu, je bila do 80. let prejšnjega stoletja tako rekoč neznana slikarka, v zadnjih letih pa je za njeno delo vse več zanimanja.