Dolgih 75 let do doktorata

Danes 98-letna fizičarka Rosemary Fowler se je pred 75 leti odpovedala doktoratu, si ustvarila družino s kolegom fizikom Petrom Fowlerjem in rodila tri otroke, tričetrt stoletja kasneje pa ji je njena univerza v Bristolu podelila častni doktorat. Ob časti, ki jo je doletela na zasebni slovesnosti blizu njenega doma v Cambridgeu, je povedala, da se počuti zelo počaščeno, a dodala: »Odtlej nisem naredila ničesar, kar bi si zaslužilo posebno spoštovanje.« Častni doktorat ji je podelil rektor Univerze v Bristolu, genetik in Nobelov nagrajenec za medicino sir Paul Nurse. Ta je pohvalil »intelektualno strogost in radovednost« dr. Fowlerjeve in povedal, da je »utirala pot odkritjem, ki še naprej oblikujejo delo današnjih fizikov in naše razumevanje vesolja«.

Leta 1948 so Rosemaryjine ugotovitve na novo pisale zakone fizike, njeno odkritje delca kaon pa je pripomoglo k revoluciji v fiziki delcev in pomagalo napovedati delce, kot je Higgsov bozon, ki so ga odkrili v Cernu v Švici.  

Rosemary Fowler se je kot Rosemary Brown rodila v Suffolku leta 1926 in odraščala na Malti, v Portsmouthu in Bathu, saj je njena družina potovala zaradi očetove službe inženirja kraljeve mornarice. V šoli v medvojnem Bathu je blestela pri matematiki in naravoslovju in je bila edina ženska v svojem letniku, ki je šla na univerzo. Leta 1947 je kot ena prvih študentk z odliko diplomirala iz fizike na Univerzi v Bristolu.

Po diplomi se je pridružila bristolski ekipi fizikov pod vodstvom profesorja Cecila Powella, ki je z uporabo fotografskih plošč, prevlečenih z jedrsko emulzijo, preučevala kozmične žarke, ki vstopajo v Zemljino atmosfero, in iskala nove temeljne delce. Ekipa je odkrila podatomski delec pion, odkritje pa je Powellu leta 1950 prineslo Nobelovo nagrado. 

Takrat komaj 22-letna Rosemary Brown je skupaj z bodočim možem Petrom Fowlerjem preučevala sledi, ki so ostale na kupih fotografskih plošč, ki so bile izpostavljene kozmičnim žarkom, in na eni opazila nenavadno konfiguracijo sledi, delec, ki je razpadel na tri pione. »Takoj sem vedela, da je nov in da bo zelo pomemben,« je povedala, o tistih časih pa pravi: »Videli smo stvari, ki jih svet še ni videl – takšne so bile raziskave v fiziki delcev. Bilo je zelo razburljivo.« Delec, ki ga je opazovala, so pozneje označili s črko K in zdaj je znan kot kaon ali K mezon. Delec K se je zdel identičen delcu, ki so ga že prej odkrili njihovi kolegi v Manchestru, toda tisti je razpadel na dva, in ne na tri pione. Poskušali so razumeti, zakaj sta delca skoraj enaka, a se obnašata drugače, kar je vodilo v revolucijo v teoriji fizike delcev. 

Leto po odkritju je dr. Fowlerjeva zapustila univerzo in svoje odkritje popisala v treh akademskih člankih.