S Higgsovim bozonom v večnosti

Julija 2012 se je v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v raziskovalnem središču Cern blizu Ženeve pisala zgodovina znanosti. Po trku protonov, ki sta se po 27-kilometrski napravi sto metrov pod zemljo skoraj s svetlobno hitrostjo pognala drug proti drugemu, so odkrili nov delec – Higgsov bozon, poslednji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. Škotski fizik Peter Higgs je obstoj bozona, imenoval ga je tudi božji delec, odkril leta 1964, potrdili pa so ga skoraj pol stoletja pozneje. »Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo še v času mojega življenja. Družini moram naročiti, naj da šampanjec v hladilnik,« je po objavi rezultatov povedal Higgs in od ganjenosti potočil solze, smo pisali leta 2012.

Higgsov bozon je bil zadnji manjkajoči del sestavljanke, tako imenovanega standardnega modela, ki opisuje osnovne gradnike vesolja. Drugih enajst delcev, ki jih predvideva, je bilo odkritih že prej. Če ne bi obstajal, bi to pomenilo, da je ta model napačen, in pri razlagi sveta bi se morali vrniti na izhodišče. Po teoriji se je po velikem poku vesolje shladilo in pojavila se je nevidna sila, imenovana Higgsovo polje. To je predhodnik vesolja, sestavljen iz nešteto drobnih delcev oziroma Higgsovih bozonov. Če so drugi delci zašli v to polje, so dobili maso.

Peter Higgs, velikan britanske znanosti, je v ponedeljek umrl pri 94 letih, so sporočili z Univerze v Edinburgu. Leta 2013 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za revolucionarno delo, ki je pokazalo, kako bozon pomaga povezati vesolje. Kot so zapisali, je bil oče božjega delca »resnično nadarjen znanstvenik, čigar vizija in domišljija sta obogatili naše znanje o svetu, ki nas obdaja«.