Neomejen dostop | že od 9,99€
Že veliko pred Waltom Cunninghamom so v vesolje poleteli ljudje. Tako sovjetski kozmonavti kot ameriški astronavti. Vendar pa je Cunningham v vesolje poletel z Apollom 7, prvo raketo tega programa ameriške vesoljske agencije Nasa, ki je oktobra 1968 ponesla posadko. S tem je misija postavila enega od temeljev, da je Apollo 11 z Neilom Armstrongom in Buzzem Aldrinom devet mesecev pozneje pristal na Luni, za njo pa je v naslednjih letih na edinem naravnem satelitu našega planeta pristalo še več ameriških odprav s skupaj 12 astronavti. Cunningham je bil zadnji še živeči član posadke Apolla 7 in eden zadnjih živih prič pionirskih časov osvajanja Lune. Zaradi posledice padca je umrl v Houstonu v Teksasu, kjer je živel, star 90 let.
Misija Apolla 7 je bila izjemno pomembna, saj je Nasa z njo prvič preizkusila, kako se nove rakete, v katerih so nameravali poslati na Luno prve astronavte, obnesejo s posadko. Trije člani so bili torej neke vrste preizkusni zajčki. Da to še zdaleč ni bilo nenevarno, je pokazala misija Apollo 1, ki naj bi kot prva iz programa Apollo ponesla v vesolje posadko. Med testiranji januarja 1967 pa je zagorela, pri čemer so trije astronavti na krovu umrli.
V Apollu 7 je bil Cunningham med enajstdnevno odpravo zadolžen za nadzor in upravljanje vseh raketnih sistemov, razen za vzlet in navigacijo. Bil je namreč zelo izkušen pilot, ki se je v 50. letih 20. stoletja pri marincih izuril za upravljanje reaktivcev in potem dolgo letel z njimi. Za astronavta ga je Nasa izbrala leta 1963. Misija Apolla 7 je bila tudi prva, med katero so imeli neposredne televizijske prenose, kaj počnejo posadke vesoljskih plovil. Hkrati pa so lahko gledalci slišali pogovore med astronavti in kontrolorji na Zemlji, v katerih so prvi pogosto izražali nezadovoljstvo z odločitvami drugih. Najbrž tudi zato nihče od članov posadke Apolla 7 ni več poletel v vesolje.
Preden je postal astronavt, je Cunningham doštudiral fiziko. Rodil se je v zvezni državi Iowi, a je že srednjo šolo in potem fakulteto obiskoval v Kaliforniji. Iz Nase je šel leta 1971, pri marincih pa je kot rezervist ostal do leta 1975 in dosegel čin polkovnika. Po koncu poti v Nasi je bil podjetnik, vlagatelj v zagonska podjetja, govorec in radijski voditelj. Na stara leta je postal podnebni skeptik, saj je glasno trdil, da ni pravih dokazov o segrevanju ozračja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji