Neomejen dostop | že od 9,99€
Evropska kulturna pot mora temeljiti na posebnosti, drugačnosti ter spodbujati demokratične vrednote in pravice; v tokratnem krogu so certifikate Evropskega inštituta za kulturne poti pri Svetu Evrope prejele tri od šestih, poleg zgodovinske Poti kavarn s sedežem na Kreti in evropske Poti pripovedk s sedežem v Italiji še Pot pisateljic, ki ima sedež v Sloveniji, z njo pa želijo predstaviti slovanske pisateljice z druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Vključenih je 14 književnic iz Hrvaške, Srbije, Črne gore, Bolgarije, Poljske in Rusije, med slovenskimi pa pisateljica Zofka Kveder ter pesnici Lili Novy in Ljubka Šorli.
»V Sloveniji skorajda ni spomenikov literatinjam, ki so ustvarjale na prelomu stoletja. Le Zofka Kvedrova, denimo, ima spominsko ploščo na Kolodvorski v Ljubljani, kjer je bila rojena, in kip v Loškem Potoku. Nekoliko bolje je z njenimi sodobnicami na Hrvaškem, tudi v Srbiji je nekaj spomenikov ali rojstnih hiš, vendar propadajo. V Rusiji pa so literatinje iz tega obdobja zelo prepoznane, imajo svoje muzeje, muzejske zbirke, lokacije, kjer so delovale, pa so zelo obiskane,« je povzela Rihterjeva.
Zakaj so vključili prav teh štirinajst literatinj iz tega zgodovinskega obdobja? Ker so izhajali iz slovanskega sveta; k pripravi seznama so namreč pozvali članice znotraj FSK, v slovanskih državah pa so se pisateljice kot skupina pojavile šele s pomladjo narodov, v drugi polovici 19. stoletja. Njihov pomen se kaže v tem, da so s svojimi deli v časih, ko so bile ženske skorajda brez pravic, dosegle družbene spremembe. In so po besedah Rihterjeve znova aktualne, saj se pojavljajo problemi, na katere so opozarjale že pred več kot stoletjem.
Uradna podelitev certifikata bo na 11. posvetovalnem forumu o kulturnih poteh pri Svetu Evrope oktobra letos na Kreti v Grčiji. V združenju Pot pisateljic imajo trenutno šestnajst članov, od tega šest iz Slovenije (Mestna občina Ljubljana, Občina Loški Potok, Forum slovanskih kultur, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Vodnikova domačija).
»Za izhodišče smo si vzeli točke, povezane s pisateljicami in pesnicami, katerih delo je že dobro raziskano. Od znanih književnic bomo pot gotovo razširili z manj znanimi in tako tudi spodbudili raziskovanje še njihovega življenja in dela,« je povzela predsednica znanstvenega sveta združenja Pot pisateljic in profesorica na Univerzi v Novi Gorici dr. Katja Mihurko Poniž. Tako nastajajo tudi pobude za turistično ponudbo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
Združenje je letos organiziralo tudi literarni sprehod po Ljubljani z naslovom Krmilarice svoje usode. Po lokacijah, kjer so delovale slovenske literarne ustvarjalke, je udeležence popeljala vodnica Mateja Kregar Gliha. Med drugim so se ustavili na ljubljanski železniški postaji, kjer je pisateljica in prevajalka Marica Nadlišek Bartol po prvi svetovni vojni z družino živela v vagonu, ker niso imeli drugega prebivališča, postali na Kolodvorski ob spominski plošči na mestu, kjer je stala rojstna hiša Zofke Kveder, v Križevniški ulici pa so se spomnili pesnice Luize Pesjak. Po poti je bilo mogoče izvedeti marsikaj o ženskem izobraževanju na prelomu stoletja.
Snovalke so prepričane, da bo kulturna pot spodbuda za revitalizacijo materialne in nematerialne dediščine. Za enega vzornih modelov spodbujanja kulturnega turizma v manjših krajih si med drugim jemljejo Ivanino hišo pravljic v Ogulinu na Hrvaškem, ki v mesto, kjer je bila leta 1874 rojena ena najbolj znanih hrvaških pravljičark Ivana Brlić-Mažuranić, privablja 30.000 obiskovalcev na leto, od vrtčevskih in šolskih otrok do upokojencev in strokovne javnosti, in to z različnih koncev Hrvaške.
Vrednost muzejskega obiskovalca v svetu je ocenjena na štiri evre (poleg plačane vstopnine), takšne znamenitosti oziroma program pa privabljajo drugačne obiskovalce, kot bi sicer prišli v mesto ali kraj, ali pa sploh ne bi. »Gotovo bomo potencialne partnerje s certifikatom lažje navdušili. Certifikat pomeni večjo prepoznavnost, drugačno izhodišče za črpanje evropskih sredstev, a hkrati bomo imeli tudi obvezo, saj kulturno pot vsaka tri leta na novo evalvirajo, v tem krogu dvema niso podaljšali certifikata. Obvezani smo, da pridobimo člane zunaj slovanskega sveta, kot prva se nam bo, kot kaže, pridružila Portugalska, Norveška, Avstrija in Nizozemska pa so tudi že izrazile željo za vključitev,« je še povedala Andreja Rihter.
Slovenija
· Zofka Kveder (1878–1926)
· Lili Novy (1885–1958)
· Ljubka Šorli (1910–1993)
Hrvaška
· Ivana Brlić-Mažuranić (1874–1938)
· Marija Jurić Zagorka (1873–1957)
Srbija
· Jelena Dimitrijević (1862–1945)
· Desanka Maksimović (1898–1993)
· Isidora Sekulić (1877–1858)
Črna gora
· Divna Veković (1886–1941)
Bolgarija
· Elisaveta Bagrijana (1893–1991)
Poljska
· Maria Konopnicka (1842–1910)
Rusija
· Ana Ahmatova (1889–1966)
· Marina Cvetajeva (1892–1941)
· Zinaida Gippius (1869–1954)
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji