Košček raja, ki še diha kot nekoč

Ko vas iz Preddvora pot popelje proti obronkom domovine, v objem Kamniško-Savinjskih Alp, imate občutek, da se vijuganje ceste ne bo nikdar končalo. Trnova je pot v raj! A ko prispete v očarljivo, pravljično, slikovito dolinico, v hipu ugotovite, da ste v raju. Jezersko naravne danosti obiskovalcem, ki jih je vsako leto več, deli neokrnjene in prvinske, prijazni ljudje pa poskrbijo, da se sleherni gost počuti dobrodošlega.



Ni legenda, temveč dejstvo: Jezersko je imelo pred vojno celo več nastanitvenih zmogljivosti kot Bled. Sčasoma se je to spremenilo, kar pa domačinom, ki danes živijo za turizem, ni skisalo obraza. Nasprotno, Jezersko je tisti košček (slovenskega) raja, ki ni izumetničen, temveč se svetu odpira počasi, z ročno zavoro.



»Največ gostov nas obišče zaradi narave, okoliških hribov. Prevladuje pohodniški turizem, razvija se tudi kolesarstvo, a ravni pohodništva še ne dosega. Poleti je tu zelo prijetno, temperatura je nižja kot v dolini, obenem gostom ponujamo tradicionalno domačo hrano, zaradi katere se radi zadržijo na številnih turističnih kmetijah,« odvrne Petra Štirn iz TIC Jezersko.



Med turisti je vse več tujcev, predvsem Belgijcev in Nizozemcev, česar ni bilo težko opaziti v kampu pri Šenkovi domačiji, kjer so močno prevladovale rumene registrske tablice. »Še vedno pa imamo veliko tudi domačih gostov iz vseh koncev Slovenije. Občutek imam, da vse bolj cenimo, kar imamo, domovino, ki jo premalo poznamo,« doda Štirnova. Ponudniki nastanitev so poleti zelo zasedeni, brez rezervacije je težko dobiti sobo.

Zdravilna mineralna voda

Komu bi sogovornica priporočila obisk Jezerskega, ki leži na skoraj 900 metrih nadmorske višine, torej precej više kot, denimo, Šmarna gora? »Nekomu, ki ne mara gneče, ampak bi se rad malce umaknil od mestnega vrveža, od ponorelega sveta in si odpočil. In seveda nekomu, ki ima rad naravo, hribe.«



Pogled na okoliške vršace res jemlje dih. Plezalna smer z jeklenico Češka koča (1543 metrov) je prva športna ferata v slovenskih Alpah z višinsko razliko 300 metrov in dolžino jeklenice 320 metrov. Nekoliko više je Kranjska koča (1700 metrov), sicer pa se nad Jezerskim pnejo dvatisočaki, med njimi Grintovec (2558 metrov) in Skuta (2532 metrov).



Slap Čedca je bil nekoč s 132 metri najvišji v Sloveniji, pod Ankovima slapovoma se lahko ustavimo pri izviru zdravilne mineralne vode, jezerske slatine, ki jo zaradi velike vsebnosti manganovih in amonijevih snovi še posebej priporočajo bolnikom, obolelim na srcu in ožilju. Jezersko pa, že po imenu sodeč, ne bi bilo Jezersko, če ne bi imelo jezera. Planšarskega jezera. Ki je idealno izhodišče za sprehode in simbol občine. »Poleti so v njem tudi kopalci, vedno več jih je, čeprav je voda prijetno ohlajena, saj prihaja iz hribov,« odvrne Štirnova. Dvanajst, kvečjemu štirinajst stopinj ima, se namuzne.

Masunjek, ajdovi žganci, buhteljni

Grešili boste, če boste Jezersko zapustili, ne da bi si obliznili prste in razvajali brbončice s tradicionalno lokalno hrano, ki je svojčas znala nasititi že pastirje, danes pa vam jo z veseljem pripravijo na številnih turističnih kmetijah. Štirnova posebej omeni masunjek, ajdove žgance s kislim mlekom, buhteljne. Masunjek je krepka pastirska jed iz kisle in sladke smetane ter ajdove moke, ki jo zamešajo v vrelo smetano in kuhajo, dokler ne spusti maščobe in zapleše po posodi. »Pastirji so jo jedli, ker je zelo kalorična in je držala ves dan,« pojasni sogovornica in doda, da si imajo obiskovalci poleti ob Planšarskem jezeru vsako soboto možnost ogledati prikaz kuhanja masunjka na odprtem ognju. Za pusta ne sme manjkati krompirjev zos, za veliko noč pa ne bula – na kocke narezan kruh, zmešan z mletim mestom in začinjen z zelišči.



Jezersko je čudovito v vseh letnih časih, temu primerna je tudi ponudba za obiskovalce in turiste. Pozimi v izjemnem gorskem ambientu ponuja možnost smučarskega teka, turnega smučanja, sankanja in drsanja na umetnem ledu v neposredni bližini Planšarskega jezera. Poleti v občini ne skoparijo s prireditvami, ki odsevajo tradicijo, zgodovino in negovanje dediščine. »To je naša identiteta, ki smo jo ohranili in jo želimo deliti naprej,« poudarjajo na Jezerskem in vabijo na sklop poletnih prireditev pod skupnim imenom Jezerska štorija, ki med drugim vključuje torkove vodene oglede po naravnih in kulturnih zanimivostih, četrtkove prikaze predelave volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovc (ene od štirih slovenskih) na Šenkovi domačiji in petkove uprizoritve preteklega (predvsem pastirskega in furmanskega) življenja v pristni jezerski narečni govorici.

Ovčarski bal

Med tradicionalnimi prireditvami po obisku in odmevu močno izstopa Ovčarski bal, najstarejši slovenski etnografski dogodek, ki bo letos – prihodnjo nedeljo, 11. avgusta – doživel že 61. izvedbo. Številni obiskovalci vseh generacij od vsepovsod, ob lanskem jubileju je bila udeležba rekordna, si lahko na lastne oči ogledajo stare običaje življenja na planini, prigon ovc v dolino in s predelavo ovčje volne povezana dela od ročnega striženja, predenja in cvirnanja do pletenja oziroma štrikanja nogavic. Seveda diši po domačem, v bogati lokalni kulinariki na tej prireditvi ne smejo manjkati sveže ocvrti flancati, ki še danes ponazarjajo praznični značaj dogodka, ki je vzniknil pred šestimi desetletji, ko je planšarstvo v teh koncih že dihalo na škrge, kmalu nato pa za vselej izdihnilo. Danes na Jezerskem ovce goji še nekaj več kot deset rejcev.



Občina si letos vnovič obeta odličen turistični obisk, ki se zadnja leta veča, ponudbo pa je pred meseci obogatila še povsem prenovljena luksuzna in prestižna petzvezdična Vila Planinka, ki se je je z večmilijonsko investicijo lotil podjetnik Marjan Batagelj in se držal smernice, da mora biti hotel za petičneže kar najbolj zlit z naravo in okoljem. »Z Vilo Planinka smo pridobili še višji rang gostov, predvsem pa je šla reklama o Jezerskem z njo daleč naokrog,« poudari Petra Štirn.



Planinka arhitekturno temelji na lesu in je trajnostno usmerjena, kosi pohištva so reciklirani, notranjost krasijo naravni materiali lokalnega izvora, vsaka od sob je strogo unikatna, lastnik veliko stavi na domačnost, zato v sobah ni brezžične povezave, klimatskih naprav ali sevajočih napeljav. »V hotel lahko vsakdo vgradi zlate kljuke ali pipe, tankočutnosti pač ne,« je ob februarskem odprtju poudaril Batagelj. Gostje hotela, postavljenega na štirih energijskih točkah, brez izjeme pohvalijo tudi kulinarično ponudbo pod taktirko Jakoba Jerale.

Vila Koman, kjer se je čas ustavil

Izjemen pečat tradicije pa boste našli v Vili Koman, v kateri se gostje počutijo, kot bi se čas ustavil. S sobami in celotno zasnovo v izvirnem slogu iz 30. let prejšnjega stoletja, prijetno okolico v središču vasi ter z velikim in uporabnim vrtom za hišo ponuja udobje in pristnost starega in kakovostnega alpskega prenočišča. Po vrnitvi z aktivnosti, ki jih Jezersko ponuja nešteto, si lahko oddahnete v skupnem salonu z udobnimi fotelji in izvirnim dunajskim klavirjem iz leta 1880, lahko pa si na vrtu prižgete pipo ali igrate kriket. Na vratih vas pozdravi mlad par, Petra in Alen Štojs Goljar, njuno prijaznost radi na spletu pohvalijo tudi obiskovalci. »Pristen objekt, krasen jutranji pogled na gore in še posebej čudovita lastnika. Takoj začutiš, da dajeta dušo in srce za okrasitev tega lepega prostora,« je zapisala ena od gostij.

Prva slovenska gorniška vas

Še to: lanskega maja je občina Jezersko kot prva v Sloveniji vstopila v mednarodno alpsko mrežo Gorniške vasi, ki povezuje majhna območja z geografsko lego v mirnem gorskem okolju, živo gorniško in s tem povezano kulturno tradicijo ter razvitimi dejavnostmi, ki obiskovalcu omogočajo aktivno preživljanje dopusta brez velike infrastrukture. »Ponosni smo na prednike, ki so znali Jezersko ohraniti dokaj neokrnjeno, naša dolžnost pa je, da kljub zahtevam sodobnega časa tudi naslednikom zapustimo Jezersko v vsej njegovi prvinskosti. Da v preteklosti občina ni razvila obsežne turistične infrastrukture, smo dolgo šteli za pomanjkljivost, danes pa je jasno, da smo s tem ohranili okolje, ki nam je v ponos, hkrati pa omogoča zelo kakovosten življenjski slog,« je ob sprejemu v alpsko mrežo zadovoljno poudaril župan Jurij Rebolj.