Prekomernega turizma na Dunaju in v Ljubljani ni

Mesta so turistični cilji prihodnosti, že sedaj predstavlja petdeset odstotkov vsega turizma v svetu turizem v mestih, je na Dunajskih dnevih v Ljubljani ugotavljal Markus Penz iz dunajskega WienTourismus. Z direktorico Turizma Ljubljana Petro Stušek pa sta se družno ugotavljala, da ne v avstrijski ne v slovenski prestolnici turizma ni preveč.

Na Dunaju, kjer se po več kot sto letih število prebivalcev spet bliža dvema milijonoma, govori statistika o osmih turistih na prebivalca, kar je nižje od 10 do 15, ko bi lahko govorili o prekomernem turizmu, Markus Penz pa je na konferenci Dunaj in Ljubljana, mesti po meri človeka, dejal, da je prepričan, da je številka v Ljubljani še nižja. Oba sogovornika sta se posredno tudi strinjala, da so številke o prihodih in nočitvah manj pomembne od tistih o porabi; prostočasni turist porabi v Ljubljani 155 evrov, kongresni turist pa 511 evrov.

Dunajski župan Michael Ludwig si ne želi, da bi razmere v avstrijski prestolnici prišle na raven tistih, ki se zaradi navala zapirajo pred turisti. Dunaj privlači turiste zaradi mehke obnove mesta v zadnjih štirih desetletjih, z razpršenostjo turističnih točk pa do prekomernega turizma ne bo prišlo. Dunaju daje močan pečat več kot sto tam delujočih mednarodnih organizacij, ki brez vložka enega samega evra ogromno pomenijo za turistični marketing, je povedal Markus Penz.

Beethovnovo leto 2020

Sicer pa iščejo v mestu nove turistične vsebine, nove ciljne skupine, ki jih ne zanimajo samo klasične turistične točke, do katerih seveda pridejo vsi ob svojem prvem obisku. Vsako leto želijo ponuditi nekaj novega: leto 2020 bo ob 250-letnici rojstva genialnega Ludwiga van Beethovna njegovo leto. Dunaj se usmerja v luksuzni segment in išče tržne niše - že več kot dve desetletji tržijo ponudbo za skupnosti LGBT, ki imajo praviloma višjo kupno moč. Priložnost za rast vidijo v povečanju števila poslovnih dogodkov.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob otvoritvi tokratnih Dunajskih dnevov v Ljubljani opozoril, da je že ob napovedi brexita predlagal, da se evropske ustanove iz Londona prestavijo v ostale prestolnice. Dunaj je bil pri tem seveda privlačnejši. Župan Michael Ludwig je postregel s podatkom, da je v prejšnjih letih prišlo letno na Dunaj s svojimi predstavništvi 5 do 6 podjetij, po napovedi brexita se je število povečalo na 17, saj številna angleška podjetja istejo prostor v EU, Ljubljana in Dunaj pa imata pri tem po njegovih besedah dobro izhodišče. V obeh prestolnicah je po mnenju njunih županov pomembna prednost varnost: o njenem pomenu varnosti je po besedah dunajskega gosta moč soditi ob aktualnih slikah iz Barcelone in Pariza.

 

Uravnoteženje interesov

Pomembno vprašanje pri mestnem turizmu je po navedbah Markusa Penza odgovor na vprašanje, kako uravnotežiti interese med prebivalci in turisti. V dunajski strategiji razvoja turizma 2025 ne govorijo o povečevanju števila nočitev, geslo pa je Ne sprašuj se, kaj lahko mesto naredi za turista, temveč kaj lahko turizem naredi za tvoje mesto. Kajti vsi turisti so obiskovalci, niso pa vsi obiskovalci turisti. In odnos Dunajčanov do turistov je izrazito pozitiven: devet od desetih podpira turizem.

Prekomerni turizem pomeni manjšo kakovost za prebivalce in slabšo izkušnjo, za primeren razvoj pa so potrebne nekatere omejitve: na Dunaju so električni skiroji dovoljeni le na kolesarskih stezah, nikoli pa ne bo v mestu rikš: želijo imeti originalne fijakarje. Vodilo je tudi, da mora biti vsaka raba infrastrukture trajnostna in to za vse, Dunajčane in turiste. Kot je v Ljubljani, na primer, Kavalir, ki je fasciniral dunajskega župana, ali pa Bicikelj.

Ljubljana se v zadnjih trinajstih letih ni spremenila le v estetskem smislu, temveč se je spremenila tudi miselnost, mesto je javni prostor za vse, mesto po meri človeka. Petre Stušek ne zanima več statistika nočitev, ampak o porabi. Turizem želijo razširiti sezonsko in lokacijsko - v zimske mesece in v okoliške občine. 

Več kot 96 odstotkov nočitev ustvarijo tujci, je pa v Ljubljani vsak dan veliko ljudi iz drugih koncev Slovenije, iz ljubljanske okolice in iz Ljubljane. Zato v Turizmu Ljubljana poudarjajo zgodbe. In dober glas gre hitro po svetu, ni pa dobro, če je marketing, trženje, prehitro. V Turizmu Ljubljana so zato iz skrbi za marketing prepli v skrb za razvoj Ljubljane in njene okolice. Luksuz ni samo petzvezdični hotel, temveč tudi več kot 500 kvadratnih metrov zelenja na prebivalca, knjižnica pod krošnjami, pitna voda na vsakem vogalu. V Ljubljani ni zelo tipičnih lokacij za turiste. Podatki tudi ne potrjujejo navedb, da je center mesta urejen za turiste. 

V mestu ni miru kot na vasi

Če človek živi v mestu se mora zavedati, da ob šesti popoldanski uri v mestu ne bo takega miru kot na vasi, je opozoril Markus Penz. Saj ljudi ne motijo turisti kot taki, pač pa prodajalne s spominki na vsakih 50 metrov, glasne skupine. Javni prostori morajo biti urejeni tako, da se bodo vsi dobro počutili. Zadovoljstvo ljubljanskih občanov s turizmom je 70-odstotno, motijo jih visoke cene v središču in hrup. Velike skupine morda kažejo na prekomerni turizem, je ocenila Petra Stušek, zato pa ima 137 vodnikov Turizma Ljubljana navodilo, naj bodo skupine urejene ter ne preglasne - zato tudi nimajo megafonov -  in to pričakujejo tudi od tujih tour operaterjev.

Javne storitve naj bodo javne, ne zasebne

Prvi konferenčni dan so govorci  in udeleženci delavnic govorili tudi o pomenu naložb v javno infrastrukturo in javne storitve v pametnih mestih (pooblaščenka mesta Dunaj za javne storitve in upravljanje mesta Renate Brauner je tako poudarila, da mesta vedo, kaj je dobro za njihove meščane in da ne želiujo evropskega diktata po zasebnem, tudi zato, ker imajo slabe izkušnje z zasebnim sektorjem v komunalnih dejavnostih in je v EU 700 primerov, ko so mesta prevzela nazaj komunalne dejavnosti od zasebnikov.), o primerih dobrih zelenih praks krožnega gospodarstva, o javnem prostoru kot dnevni sobi mesta in o odločnem ukrepanju proti nasilju nad ženskami.