S fizioterapijo obvladujemo osteoartrozo

Osteoartrozo, ki je najpogostejše patološko stanje sklepov in najpogosteje prizadene osebe v starostnih skupinah od 65 do 74 ter od 75 do 84 let, je mogoče uspešno obvladovati s fizioterapijo in redno telesno dejavnostjo, ki pripomoreta k zmanjšanju bolečine, izboljšanju telesne funkcije in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Po podatkih WHO in Svetovne zveze za fizioterapijo ima 520 milijonov ljudi po svetu osteoartrozo, bolezen, ki lahko prizadene katerikoli gibljivi sklep, najpogosteje pa kolena, kolke in sklepe rok. Gre za bolezen, kjer tkiva v sklepih postopno propadajo, kar se kaže s tanjšanjem hrustanca, preoblikovanjem kosti, kostnimi zatrdlinami in vnetjem sklepov. Za osteoartrozo so značilni bolečina, funkcijski problemi, mišična oslabelost, okorelost sklepov in posledično zmanjšana kakovost življenja.

Osteoartrozo, ki je najpogostejše patološko stanje sklepov in najpogosteje prizadene osebe v starosti od 65 do 84 let. FOTO: Jelena Stanojkovic Getty Images/istockphoto

Kako razširjena je ta bolezen priča podatek, da je po svetovni raziskavi med 291 zdravstvenimi stanji, ki najbolj pripomorejo k zmanjšani zmožnosti posameznikov, na enajstem mestu osteoartroza kolka in kolena. Pri nas je leta 2020 zaradi artroz zdravnika na primarni ravni obiskalo 29.504 pacientov in 28.602 na sekundarni ravni. Najpogosteje zbolijo osebe v starostnih skupinah med 65 in 74 let (lani jih je zbolelo 2185) ter med 75 in 84 let (lani jih je zbolelo 1389).

Število obolelih za artrozo se zelo poveča pri 50 let, vendar artroza ne prizadene samo starejših, temveč tudi otroke in mladostnike, ki so si poškodovali sklep. V teh primerih je kar 50-odstotna možnost, da se pojavi artroza. Poleg poškodbe sklepa in starosti so dejavniki tveganja za nastanek osteoartroze še čezmerna telesna teža, ženski spol in družinska anamneza.

Po podatkih NIJZ je bilo leta 2021 v Sloveniji zaradi artroz rehabilitacijsko obravnavanih skupaj 5692 pacientov, od tega 2440 moških in 3252 žensk. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so samo ambulantno, na zdravniških kontrolah ali fizioterapevtskih obravnavah, obravnavali 226 oseb. Najpogostejši diagnozi pri obeh spolih sta artroza kolka in artroza kolena, pri čemer je pri moških najpogostejša diagnoza artroza kolka, pri ženskah pa artroza kolena.

Potrebe po fizioterapevtih bodo iz leta v leto večje. FOTO: Lyndon Stratford Getty Images/istockphoto

»Terapevtska vadba in telesna dejavnost sta z dokazi podprta najpomembnejša načina za obvladovanje osteoartroze, ne glede na starost, resnost simptomov, ali stopnjo zmanjšane zmožnosti pacientov,« pravijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer so skupaj s Strokovnim združenjem fizioterapevtov Slovenije nedavno zaznamovali svetovni dan fizioterapije. Fizioterapevti lahko svetujejo pri sestavi vadbenega programa, izobražujejo o lajšanju bolečine in načinih obvladovanja artroze. Naučijo, kako izboljšati gibljivost v sklepih, da se stanje ne slabša, kako povečati gibljivost in zmanjšati bolečino ter druge simptome. Fizioterapevt pomaga tudi pri predoperativni pripravi na zamenjavo sklepa ter pri okrevanju po operaciji.

V javni zdravstveni mreži je dostop do fizioterapevtskih storitev pri težavah z artrozo mogoč z delovnim nalogom za fizioterapijo, ki ga napiše zdravnik specialist splošne ali družinske medicine ali zdravnik druge specialnosti. V prvem primeru so čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo z napotnico zelo hitro od dva do 197 dni, z napotnico hitro od 14 do 286 dni in z napotnico redno od osem do 360 dni, odvisno od izvajalca. Izvajalci nimajo vpliva na napotitve in posledično tudi ne na čakalne dobe. Na samoplačniško obravnavo se uporabniki lahko naročijo neposredno pri fizioterapevtu, pri čemer je treba preveriti, ali je fizioterapevt vpisan v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti na ministrstvu za zdravje in ima licenco za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti.

Število obolelih za artrozo se zelo poveča pri 50 letih, a ne prizadene samo starejših. FOTO: Igor Zaplatil/Delo

»Že več let izpostavljamo in se trudimo reševati predvsem izzive pomanjkanja fizioterapevtov na vseh ravneh delovanja, za kar bi bilo treba v javnem zdravstvu zagotoviti kadrovske normative za izvajanje kakovostne obravnave, primerljive z evropskimi zdravstvenimi ustanovami,« pravi doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS). Poudarja, da so težavne tudi čakalne dobe, ki jih s stališča stroke ni mogoče krajšati z izčrpavanjem sedanjega kadra.

»Povedni so podatki, da imamo v Sloveniji ta čas 74 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, v Luksemburgu jih imajo 200, v Belgiji imajo 209, v Nemčiji jih je 234, v Lichtensteinu 249, na Norveškem pa kar 250. »Fizioterapevti so po vsem svetu visoko cenjeni in tudi dobro plačani, zato v združenju fizioterapevtov močno podpiramo zvišanje plač slovenskim fizioterapevtom in odpravo plačnih nesorazmerij. Prizadevamo si za pridobitev javnih pooblastil in uvedbo licenc, da bo tako kot drugod v Evropi in svetu poskrbljeno za kakovostno in varno fizioterapevtsko obravnavo vseh pacientov v javnem in zasebnem zdravstvu,« pravi Tine Kovačič.