Na tem avtomobilu so se učili slovenski študentje

Električna mobilnost je vse bolj naša realnost, a še pred desetimi leti je bilo marsikaj drugače. O tem priča tudi zgodba predelanega električnega twinga, ki je zdaj že v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, pred tem pa so ga uporabljali na Kemijskem inštitutu.

Najprej je bil to povsem navaden twingo ledeniško bele barve z 1,2-litrskim bencinskim motorjem. Toda iz novomeške tovarne Revoz so ga v Center odličnosti nizkoogljične tehnologije na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripeljali, da bi ga predelali v električni avtomobil.

Leta 2011 so namreč zastavili tri projekte: predelava twinga v električni avtomobil, predelava drugega twinga v športni električni avtomobil in razvoj povsem slovenskega električnega avtomobila, toda dokončali so le prvi projekt, drugega so zaustavili, tretji pa je ostal zgolj del prevelikih ambicij.



Vodja predelave električnega twinga je bil sprva Samo Urek, nato Rok Ceglar, pri zasnovi in izdelavi pa so imeli glavno vlogo študentje strojništva in elektrotehnike. Tadej Jerovšek je, denimo, za diplomsko nalogo predelal originalni kazalec ravni goriva, da prikazuje napolnjenost baterije. Ekipa je delala v prostorih, ki jih je ponudil Petrol.

»Odstranili so vse bencinske dele, vgradili pa električni pogonski sklop, ki ga je podarila Iskra. Osnovna ideja je bila, da bi slovenski študenti predelali twinga iz Revoza, v njem pa bi uporabili slovenski pogonski sklop. Samo akumulator je bil kitajski, ker ga v Sloveniji ni bilo,« je dejal Michel Adamič s Kemijskega inštituta, ki je kar sedem let skrbel za avtomobil.

Opravili so dve predelavi

Predelava je trajala tri mesece, rezultat pa so predstavili na konferenci električne mobilnosti oktobra 2011 v Ljubljani. Brez težav ni šlo, saj je imel predelan električni avtomobil prenizko sistemsko napetost, imel je malo navora, motor se je pregreval, gretje je kmalu odpovedalo … »Na tem avtomobilu so se predvsem učili; dosega je imel okoli 100 do 110 kilometrov, ven so dali tudi sklopko, kar je bila slaba ideja, zato je bil vseskozi v isti prestavi. Blokirali so ga v drugi prestavi, toda kasneje so ugotovili, da ne morejo v klanec, zato so mu dodali še prvo prestavo. Bolje bi bilo, če bi obdržali originalno sklopko in menjalnik,« ocenjuje Adamič.

Kmalu so ga začeli uporabljati v predstavitvene namene, električni twingo pa so kazali tudi na drugih šolah, potem pa se je leta 2012 kot službeni avto preselil na Kemijski inštitut. »Stvari so se kvarile, zato ni bil veliko v uporabi, Kemijski inštitut pa nima zaposlenih ljudi, ki bi se s tem ukvarjali,« je dejal Adamič. »Ko sem kot bruc leta 2013 prišel jaz, sem začel vzdrževati twinga, ker me te stvari zelo zanimajo, toda leta 2014 se je najprej pokvaril krmilnik zaradi tovarniške napake, nato pa ga ja zalila še voda v katastrofalnih poplavah pred FKKT. Avtomobil smo zato poslali k Andreju Pečjaku na inštitut Metron, kjer so ga še enkrat predelali. Akumulator so obdržali, vgradili so nov Iskrin krmilnik, dodali so hlajenje za motor in odpravili še številne pomanjkljivosti. Vgradili so tudi BMS (battery management system) slovenskega podjetja REC iz Postojne. Takrat je avto prvič postal zares uporaben.«



Po drugi predelavi je bil električni twingo še večkrat gost na različnih dogodkih, Michel Adamič pa je spoznal veliko ljudi, povezanih z električno mobilnostjo. »Nobenega dvoma ni, da gre ves razvoj v električno mobilnost,« je prepričan. »Uporabniška izkušnja električnega avtomobila je res že zelo dobra, toda problem je cena avtomobila zaradi majhnih proizvodnih serij in pomanjkanja akumulatorjev. Proizvajalci električnih avtomobilov namreč čakajo v vrsti za akumulatorje iz Daljnega vzhoda, to ozko grlo in majhne serije avtomobilov pa so največji razlog, da so cene višje.«

Časi predelav so minili

Kljub temu strokovnjak s Kemijskega inštituta ocenjuje, da električnih avtomobilov še dolgo ne bomo polnili tako hitro kot bencinske ali dizelske posode za gorivo. »Vzrok tiči v akumulatorju, saj še ne poznamo tehnologije, ki bi omogočila tako hitro polnjenje, niti je ni na vidiku. Seveda, če si hkrati želimo tudi velik doseg in dolgo življenjsko dobo akumulatorja. To je za zdaj utopija,« je dejal. »Kljub temu so sedanji akumulatorji že zelo dobri, saj imajo električni avtomobili po 400 kilometrov realnega dosega, ultrahitrega polnjenja pa skoraj nikoli ne potrebujete, ker se avto v 99 odstotkih primerov polni doma ali v službi. Zanimanja med ljudmi je ogromno, z množično proizvodnjo je treba le spustiti ceno avtomobilov.«



Toda še tretje predelave slovenskega električnega twinga ne bo. »Predelave so postale dražje od nakupa novega električnega avtomobila,« zatrjuje Adamič. »Novi, industrijski električni twingo iz Revoza po subvenciji stane okoli petnajst tisoč evrov, kolikor bi dali samo za električne dele, če bi ga želeli predelati sami. Časi predelav v električne avtomobile so minili.«





Najbolje je električni twingo deloval v letih 2015, 2016 in 2017. »Potem sem šel na študijsko izmenjavo na Nizozemsko, zaradi kombinacije okvare na sistemu BMS in malomarnosti pa se je akumulator preveč izpraznil,« je povedal sogovornik s Kemijskega inštituta. Ob tem je prišlo do poškodb, zato je zmogljivost močno padla. Kljub temu zmore električni twingo zdaj ravno dovolj, da ga za kakšno malenkost uporabijo v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer je končal svojo desetletno pot. Vseeno pa bo še naprej lahko ponosno opravljal svoje prvotno poslanstvo – izobraževal ljudi o tehnologiji električnih vozil.