Sočni protest zoper algoritemsko logiko

Po tistem, ko so družbena omrežja facebook, instagram, twitter in tiktok zaradi domnevnih kršitev tako imenovanih standardov skupnosti cenzurirala oziroma blokirala posamezne objave ali celotne račune treh dunajskih muzejev – preveč spotakljiva za splošno javnost se je zdela celo znamenita paleolitska Willendorfska Venera –, so se sodelavci dunajskega turističnega odbora to jesen domislili zabavnega protiudarca. S projektom Dunaj – slečen na OnlyFans od septembra vabijo k ogledu aktov iz Albertine, Prirodoslovnega muzeja, Umetnostnozgodovinskega muzeja in muzeja Leopold.

Na vprašanje, čigava zamisel je projekt na plačljivi platformi za odrasle OnlyFans, so z dunajskega turističnega odbora odgovorili, da so več let spremljali skrb vzbujajočo težnjo družbenih omrežij po onemogočanju objavljanja ali celo brisanju umetniških del, ki prikazujejo goloto, zato so hoteli javno opozoriti na ta problem. Podrobnosti kampanje so razvili v sodelovanju s partnersko agencijo Jung von Matt Donau. Plačilo je naročnikom brez predsodkov prineslo mestno kartico in s tem brezplačno uporabo javnega prevoza ali vstopnico v enega od štirih muzejev, v katerih so si lahko ogledali cenzurirana in druga dela.

Pornografska Venera?

K ukrepanju jih je prisilil niz precej bizarnih cenzorskih posegov: julija so profil muzeja Albertina na tiktoku blokirali zaradi objave fotografije ženskih prsi japonskega fotografa Nobujošija Arakija, ki je znan tudi po opusu fotografij, v katerih se erotika meša z drastičnimi spolnimi praksami. Najprej je bil račun blokiran zaradi golote na fotografijah, po kratkem času je bil spet dostopen, a po nekaj dneh spet blokiran zaradi delno vidne dojke na fotografiji. V Albertini so morali odpreti nov račun na tiktoku. Le mesec dni kasneje so nekaj podobnega doživeli v muzeju Leopold, ko so na facebooku in instagramu odstranili objavo kratkega posnetka slike Ljubezenski par enega od soustanoviteljev dunajske secesije in Dunajskih delavnic (Wiener Werkstätte), slikarja in ilustratorja Kolomana Moserja. Posnetek so naredili ob letošnji dvajsetletnici delovanja muzeja.

Pred dvema letoma so cenzorske sile na instagramu presodile, da je fotografija slike Petra Paula Rubensa kršila standarde skupnosti, ki prepovedujejo vsakršno prikazovanje golote, celo tiste, ki je po naravi »umetniška ali kreativna«. Še bolj bizarno je bilo leta 2018, ko je Prirodoslovni muzej na facebooku objavil fotografijo paleolitske mojstrovine, 25.000 let stare figurice Willendorfske Venere, in so onkraj Atlantika ugotovili, da gre za pornografijo, ter jo odstranili.

Istega leta je imel muzej Leopold težave pri oglaševanju zbirke aktov Egona Schieleja v okviru projekta o dunajskem modernizmu, ker so posamezne plakate s fotografijami eksponatov oglaševalski regulatorji v Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenih državah prepovedali prikazovati v okviru turistične oglaševalske kampanje. Dunajski turistični odbor je plakate predelal tako, da je žensko goloto zakril z napisom, na katerem je pisalo: Oprostite – sto let stare, a še danes preveč drzne.

Algoritemska cenzura

Julija so sledili protesti zoper ne­enakopravno možnost predstavljanja umetniških del na družbenih omrežjih, kreativci so jih združili pod ključnikom #popravitelogaritem, #FixTheAlgorithm, dunajski turistični odbor pa je logaritme družbenih omrežij poimenoval nov val nesramnosti. Direktor odbora Norbert Kettner je za agencijo AFP povedal, da so z računom na platformi OnlyFans predvsem poskusili odpreti debato o cenzuriranju v umetnosti in o vlogi, ki jo pri tem igrajo algoritmi družbenih omrežij.

Na vprašanje, ali bi lahko v zamisli, ki so jo izvedli na platformi OnlyFans, videli posebno različico kulturnega marketinga ali pa gre za eksperimentalni protest zoper logaritemsko logiko, so z dunajskega odbora odgovorili, da so projekt načrtovali kot začasen in da ne pričakujejo, da bo omenjeni spletni kanal imel pomembno vlogo pri njihovih siceršnjih marketinških prizadevanjih. »Prepričani smo, da nobene umetnosti ne bi smeli cenzurirati. Cenzura s pomočjo algoritmov je še posebej nevarna, saj zanjo nihče ne odgovarja. Spodbuditi hočemo nujno razpravo o cenzuri v umetnosti in o tem, da na družbenih omrežjih ni prave svobode umetniškega izražanja. Zmeraj bomo zagovarjali umetniško svobodo – če vam tisto, kar vidite, ni všeč, še ne pomeni, da to lahko prepoveste. To je v skladu z veličastno tradicijo dunajske secesije in njenega ikoničnega mota 'Vsaki generaciji svojo umetnost, vsaki umetnosti svojo svobodo.'«

Olivier Ertzscheid, specialist za informacijske tehnologije na Univerzi v Nantesu, je ob dunajskem projektu pripomnil, da se kljub temu in podobnim poskusom, »vsaj kar zadeva predstavljanje telesa, še posebej ženskega, v resnici ni nič spremenilo, naj gre za umetnost ali vsakdan«. Po njegovem mnenju so pravila skupnosti, ki jih vsiljujejo družbena omrežja, zgolj del marketinške nesramnosti, s katero si lastniki prizadevajo svoja omrežja predstaviti kot varna in primerna za vsakogar.

Vse ima svoj konec

Tudi pot do projekta »slečenega Dunaja« ni bila preprosta, je v izjavi za Delo zapisal dunajski turistični odbor. »Preskočiti je bilo treba mnogo ovir in se izog­niti številnim prepovedim, da smo sploh lahko zagnali projekt. Povezave na spletno mesto turističnega odbora na twitterju niso hoteli odobriti, ker je imela tudi povezavo na račun na platformi OnlyFans, celoten odobritveni proces je trajal dva tedna, na koncu pa so prošnjo zavrnili. Na facebooku in instagramu so dovolili objavo Willendorfske Venere in Modiglianijeve slike šele po tem, ko smo odgovornim z obeh omrežij razložili umetnostno ozadje eksponatov, so pa zavrnili objavo Schielejevega in Rubensovega akta, češ da prikazujeta 'pretirano goloto' in sodita v segment 'zabave za odrasle'. Če sklenemo: naštejemo lahko več incidentov, ko so bila umetniška dela na družbenih omrežjih cenzurirana, kar je še okrepilo naša prizadevanja po jasnem stališču v prid umetniški svobodi. Na platformi OnlyFans smo našli odličen kraj, kjer lahko opozorimo na problem cenzuriranja umetniških del zaradi golote. Ravno ta platforma je poskrbela za paradigmatski premik znotraj družbenih omrežij, saj lahko tu ustvarjalci delijo gole in pornografske vsebine z naročniki.«

Seznam del na platformi OnlyFans so na dunajskem turističnem odboru sestavili skupaj z vsemi štirimi sodelujočimi muzeji: Albertino, Prirodoslovnim muzejem, Umetnostnozgodovinskim muzejem in muzejem Leopold. Pri tem niso postavili nobenih omejitev, ravno nasprotno, opozorili so na dela, ki so doživela novodobno cenzuro. V projekt so vključena dela Rubensa, Tiziana, Egona Schieleja, Gustava Klimta, Kolomana Moserja, Rudolfa Koppitza, Viktorja Tilgnerja, Erwina Osena, Heinricha von Ferstla, Rudolfa Weyra in drugih.

Prvega novembra je dunajski turistični odbor pripravil presenečenje in objavil: »Vse ima svoj konec. Z računom na platformi OnlyFans smo protestirali zoper divje cenzuriranje umetniških del, ki jih izvajajo algoritmi družbenih omrežij. Problem nikakor ni rešen, radi pa bi verjeli, da nam je uspelo zanetiti globalno debato.« Račun na platformi so odklenili, vsem, ki so plačali naročnino do konca oktobra, pa so obljubili brezplačno vstopnico v enega od štirih sodelujočih muzejev. »Se vidimo na Dunaju,« so dodali v pozdrav.