Črna mati zemla na 53. Borštnikovem srečanju

Odlično sprejeti roman Črna mati zemla hrvaškega literata Kristiana Novaka iz leta 2013 je že dve leti kasneje v prevodu izšel pri nas, Rok Biček je prevzel režiranje njegove filmske adaptacije, napovedane kot slovensko-hrvaška koprodukcija, nocoj pa bo v okviru 53. Borštnikovega srečanja dostopna še njegova priredba za gledališče.

V Mariboru bo z njo gostovalo ugledno Zagrebško gledališče mladih (ZKM), režijo adaptacije, ki je delo Tomislava Zajca, podpisuje Dora Ruždjak Podolski. Uprizoritev bo ob 20. uri na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor. Roman leta 1979 v hrvaškem gastarbajterskem okolju v Baden-Badnu rojenega Novaka je leta 2014 na Hrvaškem požel nagrado za roman leta in uvrstitev v deseterico najprepričljivejših hrvaških iz zadnje polovice stoletja, označujejo pa ga za »medžimursko sago« o krivdi in odpuščanju, o smrtih in legendah, o nezavednem in strahovih, o potlačenih travmatičnih dogodkih in poskusih življenja z njimi v krajih, kjer ljudje veliko preklinjajo in pošiljajo tegobe »v črno mater zemlo«.

Medžimurje s kajkavščino zaživi na odru, mitologija se prepleta z resničnostjo, preteklost s sedanjostjo. Novak, ki je mlada leta sam preživel v Medžimurju – danes je predavatelj jezikoslovja na reški filozofski fakulteti, pred leti je kot član hrvaške reprezentance karateja osvojil tudi več evropskih in svetovnih medalj –, je roman zastavil kot močno in ponekod mučno zgodbo o mladem pisatelju, ki poskuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo.