V nadaljevanju preberite:

Osebne stiske in pogrevanje starih prepirov tako postanejo elementi, prek katerih se sestavi zgodba o fantu, ki je na točki, ko bi se drugi verjetno le pritoževali in morda objavili kakšno protestno pismo na družbenih omrežjih, splezal na drevo. Koncept takšnega plasiranja zgodbe vzdrži – tudi v dobre tri ure dolgi uprizoritvi – predvsem zaradi avtoričinega mojstrskega občutka za dialog, iz katerega gradi dramske situacije in zaradi katerega se vpenja v vrh slovenskega sodobnega dramskega pisanja. Kako je padlo drevo se v njen opus vpenja kot presežek, ki definira in kontekstualizira skoraj vse glavne probleme današnje družbe, naj bodo vezani na starejše ali mlajše generacije.