V nadaljevanju preberite: 

Kljub temu da dela na razstavi vsebujejo prepoznavne elemente, postopki posameznih akcij variirajo po tem, kako hitro jih gledalec razbere. Ker gre za domiselne, duhovite, na videz pogosto minimalne posege (kar pa ne pomeni majhne investicije avtorja), ki zmedejo percepcijo gledalca, ga pritegnejo in vzbudijo željo k temu, da vidi tudi proces. S tem, ko avtor ne vključi videov, temveč jih skrči v posamezne prizore, na nalepkah usmeri pozornost in izpostavi (če lahko rečemo) rezultate akcije, gledalcu skrajša čas ogleda, hkrati pa mu že s samo postavitvijo omogoča večje razumevanje razstave in jo dela dostopno.