Deset dni za združene besedila in podobe

Akcija Poezija na mestnih ulicah, ki v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že trinajsto leto, bo letos malce drugačna: poezija izbranih mariborskih pesnikov in pesnic bo na plakatih mimoidoče nagovarjala skupaj z izvirnimi ilustracijami izbranih mariborskih ilustratork in ilustratorjev. Organizator ugotavlja, da bo letošnja plakatna akcija eden redkih umetniških dogodkov, ki bo kljub epidemiji koronavirusa potekal povsem nemoteno.

Selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar, kot likovna selektorica pa se je projektu tokrat pridružila umetnostna zgodovinarka, profesorica in kuratorka Petra Čeh.

Ideja o novi izvedbeni obliki projekta, v katerega bi vključili in s tem podprli čim več ustvarjalcev iz lokalnega okolja, ki so zaradi pandemije izgubljali delo in naročila, se je porodila v kriznem obdobju letos spomladi. Iz pesniških vrst sodelujejo David Bedrač, Helena Zemljič, Borut Gombač, Matic Ačko in Tonja Jelen, njihovo poezijo spremljajo ilustracije Slađane Matić Trstenjak, Lucije Stramec, Vite Kolar, Darke Erdelji in Jerneja Gračnerja. Plakate je oblikoval Uroš Lehner - Ookie.


 

Besedno in vizualno skupaj

Flisar je o letošnji akciji Poezija na mestnih ulicah in izbranih sodelujočih umetnikih povedal, da trinajsta izvedba prinaša pomembno novost, interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije: »Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali pesmi, in obratno, likovni umetniki na podlagi pesmi ustvarili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost.«

Letošnji izbrani mariborski pesniki in pesnice so pripadniki mlade in srednje generacije, med njimi je letošnji Veronikin nagrajenec Borut Gombač, ob njem še štiri prodorna pesniška imena, Tonja Jelen, David Bedrač, Helena Zemljič in Matic Ačko. Njihovo poezijo, je povedal Flisar, je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni, Gombač je mojster opazovanja detajlov s prefinjenim občutkom za pomen in zven besed, Tonja Jelen je potovalka po notranjih čustvenih svetovih, ki jih izraža v počasnem ritmu z ekonomiko skoraj telegrafirane poezije.

David Bedrač mojstrsko uporablja najtežje 'orožje' poezije – metaforiko, njegove pesmi so polne svežih prispodob, zanimivih uvidov in presenetljivih perspektiv, Helena Zemljič je pesnica, ki z distance prodira v bistvo stvari, njihovo bit, in njihovo esenco ubesedi na prefinjen in nepričakovan način. Matic Ačko prevprašuje položaj človeka v urbanem okolju, ki je vse bolj digitalizirano, obenem pa se posveča minljivosti in spominu. »Pesmi,« dodaja Flisar, »ki ponujajo obilo nastavkov za premislek o nas samih in svetu, v katerem živimo.«
 

​David Bedrač, je povedal Nino Flisar, mojstrsko uporablja najtežje 'orožje' poezije – metaforiko. Foto MKC MB

Sodelovanje kot simbolno dejanje

Likovna selektorica Petra Čeh o projektu pravi, da je letošnji nekoliko poseben, »saj so bili k sodelovanju prvič povabljeni likovni umetniki, ki so s svojimi upodobitvami obogatili vizualizacije izbranih pesmi: Darka Erdelji, Jernej Gračner, Vita Kolar, Slađana Matić Trstenjak in Lucija Stramec. Besedilo in podoba tako stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Ideja o sodelovanju se je porodila v kriznem obdobju letos spomladi, predvsem v želji po plodnem delovanju raznolikih profilov umetnikov, ki so izgubljali naročila, kupce, možnost razstav, objav, izdaj … Nikakor pa ne bralcev in gledalcev! Sodelovanje je v teh časih še kako pomembno simbolno dejanje.« Po selektoričinih besedah je izbor likovnih umetnikov tokrat prednostno zajel lokalne avtorje s statusom samostojnega delavca v kulturi in tiste, ki so bili zaradi trenutnih razmer prisiljeni ukiniti dosedanji status, prav tako tiste, ki so morda nekoliko spregledani, a imajo velik potencial.

Likovna dela so po stilnih značilnostih zelo raznolika, dodaja Petra Čeh, a govorijo prepričljiv avtorski jezik vsakega izmed sodelujočih, ki so pristop k oblikovanju podobe lahko ubrali popolnoma svobodno. »Nekateri izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni bodisi klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi.

Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki je pokazatelj aktualnih osebnoizpovednih stanj, tu in tam izhajajočih iz socialnodružbenih usedlin tega časa, a predvsem takšnih, s katerimi se lahko poistoveti vsakdo izmed nas.«

Poezija in ilustracije bodo razstavljene na plakatnih mestih podjetja Snaga na Trgu svobode, v Vetrinjski ulici, na Trgu revolucije, Titovi cesti, Slomškovem trgu, v podhodu pod Titovo cesto pri Slaviji, na Glavnem trgu, Tržaški cesti, Trgu generala Maistra, Partizanski cesti, v Gosposki ulici, pri spodnji postaji mariborske vzpenjače in na Ptujski cesti.