Na Prešernov dan leta 1980 je pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšel prvenec ljubljanske skupine Pankrti z imenom Dolgcajt. Prvi punk album v Sloveniji je hitro postal eden najbolj prestižnih kulturnih izdelkov in tudi temeljni pomnik slovenskega osamosvajanja. Ob 40-letnici je ista založba izdala obnovljeno različico albuma in 700 izvodov oštevilčenih vinilov.

Tudi pankerji slavijo svoje in seveda tudi naše obletnice. Ob 25-letnici izida je izšel digitaliziran cede različice albuma z dodatno skladbo ZeKa pank, tokrat pa je Dolgcajt spet na voljo v obliki elpija. Posebna omejena in oštevilčena izdaja v nakladi 700 kosov je za zbiratelje na 180-gramskem vinilu z restavriranimi posnetki. Nov preoblikovan ovitek pa ne nosi nalepke znamenite šund komisije, ki je takrat najboljše slovenske kulturne izdelke »nagrajevala« z dodanim davkom na pogrošnost, plitkost in nekulturnost. Ni nobenega dvoma, da je pred štirimi desetletji leti izdaja albuma skupine Pankrti s 14-imi že ponarodelimi skladbami eden prelomnih mejnikov slovenske kulture. In to je bil že od samega začetka, kajti album je bil zvočni odgovor mladine na vprašanja tistega časa, pa še zelo dobro se je prodajal. In ostaja še vedno aktualen.
 

Kultni album

Dolgcajt, ZKP RTV SLO,
Pankrti: Peter Lovšin, glas; Gregor Tomc, menedžment, soavtorstvo; Boris Kramberger, baskitara; Dušan Žiberna, kitara, Mitja Prijatelj, kitara, Slavc Colnarič, bobni.
Igrala sta še: Borut Činč, klaviature, Polde Poljanšek, saksofon.
Igor Vidmar, organizacija
Ivo Umek, urednik izdaje
Jure Robežnik, glavni urednik

Kot je na predstavitvi povedala Mojca Menart, vodja založbe, je to eden kultnih albumov slovenske glasbene zgodovine in kulture in hkrati tudi način obeležitve pol stoletja delovanja založbe ZKP RTV Slovenija. »Odločili smo se, da ta vinilni album ne le ponatisnemo, ampak ga posodobimo s posebnim elpi masteringom, bogato arhivsko dokumentacijo s prvimi odzivi od izidu Dolgcajta ter pretočno kodo. Še posebej sem vesela, da se nam je pridružila izvirna postava Pankrtov.«

Kot se je za Delo spominjal urednik izdaje Ivo Umek, kakšnih večjih pritiskov zaradi izdaje punk albuma Dolgcajt niti ni bilo. »Založba je bila stilsko zelo široka in jaz sem bil nekako odgovoren za pop izdaje. Sicer pa smo bili tudi prvi, ki smo takrat izdali album z božičnimi pesmimi, pa prav tako ni bilo pritožb. Slovenski punk je bil pač odziv na svetovno glasbeno gibanje. Pankrti so bili sicer nekoliko provokativni, niso pa bili žaljivi. Prav je bilo, da smo to uvrstili v naš program, saj smo pokrivali res vse glasbene sloge. ZKP je bila takrat tretja največja založba v Jugoslaviji.«

Snemanje albuma je bilo zanimivo. Ko je snemalec Miro Bevc imel vrh glave mularije, kateri se je zdelo vse prepotiho, je dal vsakemu drsnik za svoj inštrument, naj ga sam nastavi. Tako so vsi potisnili drsnike do konca in so Pankrti postali tudi producenti.


 

Temelj osamosvojitve

Slovenija ima tri temeljne kulturne mejnike osamosvajanja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, poleg Dolgcajta še prvi album skupine Laibach in pa 57. številko Nove revije. Organizator snemanja Dolgcajta je bil Igor Vidmar, ki je s Pankrti prej že izdal zgodovinski singel Lublana je bulana. Danes pove, da »Pankrti in punk niso rušili sistema ali pa gradili nekaj novega. Te moči glasba, in umetnost nasploh, nima. Pankrti so bili zažigalna vrvica ob koncu nekega strahu. Titoistično potrošništvo, ki je sledilo obračunu z liberalci v partiji, ta čudna družbena pogodba med režimom in ljudstvom, je držala, dokler je živel Tito, potem pa je začela razpadati. Da so jo Pankrti intuitivno razkrinkali že prej, je po moje revolucionaren dogodek, ki je kasneje omogočil razmah delovanja ZSMS in izdajo 57. številko Nove revije.«



Pevec skupine Peter Lovšin se je starih časov spomnil po tem, kako so Pankrti jezdili na valu uspeha. »Prvi dan je bilo v prodajalni plošč v Maximarketu v Ljubljani prodanih kar dva tisoč izvodov Dolgcajta. Takrat smo nekako bili celo nedotakljivi. Zanimiva je primerjava te družbe, v kateri živimo, s tisto, prejšnjo. Takrat, leta 1980, je oblast bila veliko bolj suverena in se nas niso bali. Sedaj pa imaš občutek, da se vsi vsega bojijo.«

Pankrti bodo 10. oktobra nastopili v Zagrebu, na dan, ko so pred leti prejeli v Zagrebu nagrado sedem sekretarjev Skoja. Nato pa bodo nastopili v Ljubljani, Mariboru, Beogradu in še kje.