»Gledanost je nujni kriterij«

 

Slovenskim glasbenikom in strokovni javnosti se kolca po televizijskih glasbenih oddajah, kakršne so bile nekoč Videospotnice na TVS in še mnoge tudi na komercialkah, ki so skrbele za promocijo slovenske glasbe, soustvarjale zvezdnike in plemenitile sceno. Toda ali se kolca tudi splošni javnosti, ki glede na ratinge očitno hoče zgolj talentšove, ti pa k sceni ne pripomorejo nič bistvenega, saj so po naravi bolj televizijske kot glasbene oddaje? Strokovna javnost meni, da je (javna) televizija ne glede na to dolžna skrbeti za slovensko glasbo, zato smo vprašali televizijske urednike, zakaj takšne oddaje izginjajo iz etra.
 

Mario Galunič, dosedanji urednik razvedrilnega programa na TVS

Precej prahu je dvignila ukinitev glasbenih oddaj, kot so bile Aritmija, Popšop in Točka, še zadnji paradni konji promocije slovenske pop-rock glasbe. Kakšen je bil vzrok?

Oddaja Točka ni ukinjena, saj videospote še naprej predvajamo vsak dan, spremenjena sta zgolj naslov oddaje in celostna podoba. V uredništvu smo se odločili, da je treba za pop in rockovsko glasbo domisliti novo formo, s katero bomo nagovorili potencialne gledalce in hkrati zadovoljili glasbene ustvarjalce. Z Aritmijo in Popšopom nam to ni uspelo. Prepričani smo, da je mogoče z novo ekipo in idejami doseči več kot zgolj 0,2-odstotno gledanost.

Strokovna javnost negoduje, da bi nacionalka morala skrbeti za promocijo slovenske glasbe najrazličnejših žanrov, in to v najbolj gledanem terminu, ne glede na ratinge.

TV Slovenija dobro skrbi za različne glasbene žanre, o tem ni dvoma. Veliko glasbenega programa nastaja v KUP, kjer za to obstaja tudi posebno uredništvo, s popularno glasbo različnih zvrsti pa se ukvarja razvedrilni program s svojimi rednimi oddajami in posebnimi projekti (festivali, prazničnim programom, koncerti, humanitarnimi dogodki ...). Seveda pa ni mogoče, da bi prav vsi glasbeni projekti dobili svoj prostor v najbolj gledanem terminu. Priprava programske sheme še zdaleč ni preprosta naloga, saj je treba zadovoljiti veliko vidikov poslanstva javne televizije, ne zgolj glasbenega. Prav tako je treba upoštevati navade in pričakovanja gledalcev, njihovo gibanje, strukturo, sočasnost drugih oddaj ...

Zakaj po vašem ni več klasičnih glasbenih oddaj, kot so bile Videospotnice? Je ta format preživet?

Glasbene vsebine morajo biti pripravljene tako, da jih mladi najdejo tudi na mobilnih napravah, družbenih omrežjih, da jih soustvarjajo, da so jim blizu, česar omenjeni format najbrž ne bi mogel doseči.

Res je, da vsaj v nočnem programu predvajate slovenske videospote, ampak ali po vašem nočno predvajanje kaj pripomore k promociji scene?

Nočna ura zagotovo ni najboljši termin, a je hkrati edini možni za predstavitev slovenskih spotov neodvisne produkcije, saj je programska shema prej zasedena z drugimi oddajami, ki nagovarjajo druga občinstva, za katera mora javna televizija prav tako poskrbeti. Seveda televizija že dolgo ni najbolj priljubljen kanal za ogled spotov, saj uporabniki najdejo svoje priljubljene glasbene ustvarjalce predvsem na spletu, prav tako predvajanje spotov ni ekskluzivna vsebina, ki bi jo bilo mogoče videti zgolj na TV SLO. Predvajanje spotov je bolj dopolnilna ponudba drugim glasbenim vsebinam, ki bo dosegla svoj polni namen, ko bo zagledala luč sveta tudi prava in dobra glasbena oddaja.
 

Vanja Vardjan, novi urednik razvedrilnega programa TVS

»Negodovanje strokovne javnosti, da mora nacionalka skrbeti za promocijo slovenske glasbe najrazličnejših žanrov, in to najbolj gledanem terminu (prime timu), ne glede na ratinge, ni upravičeno, saj to ni praksa javnih radiotelevizij v okviru EBU. Gledanost je glede na finančni, kadrovski in produkcijski vložek v oddaje v prime timu pričakovan in nujen kriterij. Brez dobre gledanosti v prime timu niti promocija slovenske glasbe najrazličnejših žanrov ne bi bila učinkovita. Razvedrilni program Televizije Slovenija bo poskrbel, da bo oddaja, v kateri bo promovirana slovenska glasba najrazličnejših žanrov, spet uvrščena v programsko ponudbo javne televizije, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in v programskem pasu, ki bo usklajen tudi z drugimi programi Televizije Slovenija.«
 

Branko Čakarmiš, programski direktor Pro Plusa

Na Pop TV in Kanalu A ste nekoč imeli plejado glasbenih oddaj od Pop 30 do Atlantisa. Zakaj so takšne oddaje izginile iz vašega etra?

Uporabniške spremembe medijskih vsebin vplivajo tudi na glasbo, ki se je preselila na splet. Z njo pa tudi videospoti, saj imamo prav na spletu prosto dostopne skoraj vse novosti in glasbeno zgodovino, hkrati pa tudi aktualne uspešnice. Tako so glasba in videospoti postali dostopni kadar koli in kjer koli. Klasična linearna televizija ne more ponuditi enake izkušnje, lahko pa še vedno pripoveduje zgodbe o izvajalcih in glasbi. Obenem so se spremenili televizijski gledalci. Na talentšovih želijo sami odkrivati nove glasbene zvezdnice in zvezdnike. To jesen bomo tako lahko na Pop TV znova spremljali, kako bodo različni talenti prepričali, ganili in navduševali gledalke in gledalce v šovu Slovenija ima talent. In posledično spremljali tudi njihov glasbeni razvoj.

ŠE POMNITE?

Izginotje klasičnih glasbenih oddaj s slovenskih televizij pravzaprav kaže globalne razmere v glasbeni industriji povsod po svetu. Tako kot je v 80. in 90. letih pa tja do internetizacije glasbene industrije sredi prejšnjega desetletja sceni vladal MTV, tako smo tudi mi nekoč čakali Daria Diviacchija in njegov Videomix, pa dolga leta Sobotno noč, pa potem Jonasov Videošpon in Mojco Mavec z Roko rocka in Pompom, pa seveda Videospotnice, ki so teden za tednom kovale nove slovenske glasbene zvezdnike. Celo komercialne televizije so imele plejado tedenskih glasbenih oddaj – Pop TV Pop 30, Kanal A Atlantis s Katarino in Oriano ter Grom z Anjo Rupel, številne oddaje, ki so predvajale videospote, gostile slovenske glasbenike in napovedovale koncerte, so imeli tudi na TV3.

A tako kot je MTV z internetizacijo glasbene industrije izgubil avtoriteto in je format klasičnih glasbenih oddaj postal preživet, tako so tudi iz slovenskega etra izginile tovrstne oddaje. Scena naj bi se preselila na splet, a njemu vladajo neobvladljivi algoritmi brez uredniške politike, ki občinstvo drobijo na raven posameznika in s tem razpršujejo pozornost na posamezna glasbena dela, zato danes glasbeniki precej težje promovirajo svoje izdelke pri širših množicah.