Nagrado Fabjana Hafnerja 2023 je prejel Ludwig Hartinger

V slovenskem paviljonu frankfurtskega knjižnega sejma je bila pred nekaj trenutki podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod zadnjih treh let iz slovenskega v nemški jezik, ki si jo je Ludwig Hartinger prislužil za izjemen prevod pesmi Srečka Kosovela, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft, (Otto Müller Verlag, 2023).

Nagrada Fabjana Hafnerja se izmenično podeljuje za najboljši prevod v nemščino in prevod iz nemščine v slovenščino; gre za najvišjo nagrado za prevajanje v Sloveniji, poimenovano po prezgodaj umrlem pesniku, prevajalcu in literarnem zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled. Leta 2017 je bila nagrada prvič podeljena za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik, leta 2018 je bil prvič nagrajen najboljši prevod iz slovenskega v nemški jezik.

Lahko je živeti v vili v Murglah in govoriti o bratstvu

Tihotapec besed

Kot je zapisala strokovna komisija v sestavi Neva Šlibar (predsednica), Lars Felgner in Zdenka Hafner-Čelan, Ludwig Hartinger vidi sam sebe kot tihotapca besed, pri čemer »slovenski izraz ne zveni le bolj melodično kot nemški Wortschmuggler, ampak konotira tudi tavanje po temi in v tišini, ki evocira pesnjenje in prevajanje. Rodil se je leta 1952 v Saalfeldnu, od leta 1985 pa se je udejstvoval kot lektor pri različnih založbah, bil od leta 1991 urednik revije Literatur und Kritik, prevajalec iz francoščine in slovenščine, kulturni posrednik in pesnik.

V osemdesetih letih je naletel na pesmi Srečka Kosovela. Mladi pesnik, njegovo raznoliko delo in Kras, pogosto opevana pokrajina, so zaznamovali njegovo življenjsko pot. Naučil se je slovenščine, poglobil se je v Kosovelove pesnitve, ga predstavil tudi slovenskemu bralstvu, in je verjetno največji poznavalec ikoničnega slovenskega pesnika«.

Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin, denarno nagrado v višini 4000 evrov in branje s pogovorom na Musil-Institutu. FOTO: Pia Prezelj

Ob tem je nagrajena knjiga veliko več kot le nabor prevodov pesmi, saj prevajalčevo globoko poznavanje  opusa Srečka Kosovela omogoča, da za nemško govoreče bralce »inscenira celosten pogled na  pesnika in njegovo ustvarjanje. Raznolikost besedil, ki so v knjigi zbrana, saj najdemo lirične pesmi o naravi, apokaliptične o koncu Evrope, konstruktivistične ali avantgardistične in vmes še prozna besedila, pomenijo za vsakega prevajalca ogromen izziv«.

In če je velika umetnost prevajanja prav v tem, da prevod zveni, kot bi bil original,  to umetnost Ludwig Hartinger v  jezikovni povezavi slovenščine in nemščine obvlada mojstrsko, še beremo v utemeljitvi. »Tudi s svojo odločitvijo, da rim v nemščini ne ponovi na vsako silo, ampak namesto tega v prevod vnaša barve zvokov in ritmične povezave besed, se približuje Kosovelemu načinu pesnjenja.«

Priklon otroški in mladinski literaturi

Na podelitvi nagrade, ki zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin, denarno nagrado v višini 4000 evrov in branje s pogovorom na Musil-Institutu, sta poleg Zdenke Hafner Čelan, vdove Fabjana Hafnerja, občinstvo pozdravili tudi predsednica Goethejevega inštituta Carola Lentz, ki je nagrado tudi podelila, in direktorica Goethejevega inštituta Ljubljana Alix Landgrebe. Sledil je pogovor z nagrajencem, ki ga je (v nemškem jeziku) vodil Jürgen Jakob Becker, generalni direktor prevajalskega sklada Deutscher Übersetzerfonds in namestnik direktorja Literarnega kolokvija Berlin.

Ob Ludwigu Hartingerju so se zbrani poklonili tudi Alexandri Natalie Zaleznik, ki si je za izvrsten prevod pravljice Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) avtorice Anje Štefan (pod naslovom Ein Haus für Hase je pri založbi Baeschlin izšel leta 2021) prislužila posebno omembo. Kot je poudarila strokovna komisija, si s tem želijo opozoriti »ne le na dosežek mlade prevajalke, temveč tudi na kulturni pomen otroške in mladinske literature, ki je na žalost pogosto prezrta. V slovenskem kulturnem prostoru, kjer že dolgo nastajajo besedila in ilustracije najvišje kakovosti, igra to področje literarnega ustvarjanja posebno vlogo pri soustvarjanju identitete in povezovanju generacij«.