Trgovci zaskrbljeni zaradi novih ukrepov

Kriza, ki jo je povzročila epidemija covida-19, je različne panoge različno prizadela. Bolj kot gospodarstvo v celoti je pestila trgovino. Po podatkih Sursa so se lani prihodki trgovcev znižali za 8,2 odstotka, prihodki gospodarstva v celoti pa za 6,3 odstotka. Posebej slabo jo je odnesla trgovina na drobno, znotraj nje pa trgovina s tekstilom in oblačili. Trgovci opozarjajo, da so imeli zaradi krize precejšnje izgube in da si novih zapiranj ne morejo več privoščiti. Zato so zaskrbljeni tudi zaradi novih vladnih ukrepov. Hkrati pa ugotavljajo, da večina kupcev izpolnjuje pogoj PCT in mu ne nasprotuje.

Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pozdravljajo vsa vladna prizadevanja za zajezitev okužb s covidom-19. Ob tem pa opozarjajo, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenih, ki se ne želijo cepiti in za to nimajo zdravstvenih razlogov. Zato je po njihovem nujen takojšen razmislek o tem, da stroške testiranja krijejo zaposleni. Takšno rešitev že imajo nekatere države EU.



Trgovci nasprotujejo tudi rešitvi, po kateri vladni odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom sars-cov-2 pri uveljavljanju pogoja PCT za vstop v prodajalno razlikuje med prodajalnami glede na njihovo prevladujočo blagovno skupino. Terjajo enakopravno obravnavo vseh poslovnih subjektov v trgovinski dejavnosti. Ker v praksi posamezni organi nadzora različno razlagajo omenjeni vladni odlok, je treba nemudoma zagotoviti njegovo enotno uradno interpretacijo.

Napovedi se uresničujejo

Zbornične zahteve izhajajo iz spremenjenih okoliščin. »Na TZS ugotavljamo, da je zaradi izpolnjevanja pogoja PCT že v prvih dneh upadel promet v prodajalnah v povprečju tudi do 30 odstotkov, kar ima negativne posledice za močno prizadeto slovensko trgovino, predvsem tehnično in tekstilno ter prodajo obutve. Naše napovedi, da bo negativne posledice nizke stopnje precepljenosti slovenskega prebivalstva spet nosilo ravno slovensko gospodarstvo in s tem tudi trgovina, se vnovič uresničujejo,« ugotavlja predsednica TZS Mariča Lah. To nikakor ni spodbudno, zato velja ponovni poziv prebivalstvu k cepljenju in s tem k mnogo večji odgovornosti do sebe, do soljudi in ne nazadnje do celotne družbe.

Preverjanje pogoja PCT pri potrošnikih povzroča nemalo nevšečnosti trgovskim podjetjem in predvsem njihovim zaposlenim. Nove obveznosti pomenijo za trgovca dodatno finančno breme, spremembo organizacije dela in angažiranje dodatnega kadra za preverjanje pogoja PCT. Poleg tega jim delajo težave nekateri nestrpni potrošniki, ki svoje nestrinjanje z novo ureditvijo največkrat izrazijo prav na vstopnih točkah, pri zaposlenih. Zato jih Lahova poziva k strpnemu ravnanju, načeloma pa: »Lahko rečem, da glavnina slovenskih potrošnikov vendarle spoštuje pogoj PCT in ga celo pozdravlja.«

Upada še nismo nadomestili

Če jo je slovenska trgovina v primerjavi s povprečjem slovenskega gospodarstva v času epidemije odnesla precej slabše, pa je v isti dejavnosti med članicami EU najti boljše in slabše od nje. Po ugotovitvah Eurostata (po kratkoročnih statistikah) so se lani prihodki v trgovini glede na leto prej v štirih državah celo zvišali. To so Madžarska, Litva, Romunija in Nemčija. V vseh drugih državah so prihodki upadli. Slovenija je na tem seznamu z 11,4-odstotnim upadom glede na leto 2019 četrta – od repa navzgor. Bolj so trgovski prihodki nazadovali samo še v Španiji, Luksemburgu in Bolgariji.

Za trgovino na drobno Eurostatova statistika kaže, da so se v Sloveniji lanski realni prihodki glede na leto prej zmanjšali za slabo desetino (9,7 odstotka). Evropsko povprečje je bistveno boljše, saj je bil padec zgolj 0,6-odstoten.



Na voljo pa so tudi že Eurostatovi podatki za letošnje prvo polletje. Zanimiva je primerjava pokriznega šestmesečnega obdobja (prva polovica leta 2021) s predkriznim (prva polovica leta 2019). Pokazala je, da okrevanje v trgovini v Sloveniji letos ni bilo zadostno, da bi nadomestilo padec v letu 2020. Prihodki so v omenjenem obdobju padli za 1,2 odstotka, na ravni EU27 pa so za 3,9 odstotka narasli.

In kako so se prerazporedili nakupi po blagovnih skupinah? Potrošniki so med epidemijo kupovali več hrane in pijače, gradbenega materiala in tehničnih izdelkov, električnih aparatov in naprav, več so porabili za tako imenovane zelene nakupe. Skrčili pa so nakupe oblačil in obutve pa tudi energentov in motornih goriv ter osebnih vozil.

Na spletu lovimo EU

Eurostat je ugotovil tudi nadaljnji razmah spletnega nakupovanja, pri čemer je delež spletnih nakupovalcev v Sloveniji že skoraj dosegel raven na območju EU.

V Sloveniji sta lani skoraj dve tretjini (63 odstotkov) tistih, ki so stari med 16 in 74 leti, opravili spletni nakup. Za primerjavo: v EU27 je takšnih 65 odstotkov. Odstotek je še višji, če spletne nakupe opazujemo samo med uporabniki interneta – v Sloveniji se je 72 odstotkov posameznikov, starih med 16 in 74 leti, ki uporabljajo internet, odločilo za vsaj en spletni nakup. V EU27 je odstotek malenkost višji (73 odstotkov).

Tako za slovenske kot evropske kupce še vedno velja, da nakupe raje kot pri tujih trgovcih opravijo pri spletnih trgovcih doma.