Umar s priporočili za vzdržno rast in razvitejšo Slovenijo

Aktualne ukrepe za okrevanje gospodarstva po epidemiji moramo kombinirati s strukturnimi reformami, da bo tako omogočena večja odpornost gospodarstva in družbe proti prihodnjim šokom. Sam umik ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih družbeno-gospodarskih posledic pa mora biti premišljen in postopen, ugotavlja Umar v letošnjem Poročilu o razvoju, ki ga je v sredo potrdila vlada.

Nerešeni razvojni izzivi so povečali ranljivost Slovenije v epidemiji, nekateri pa so se z epidemijo še zaostrili. Kar zadeva nekatere ključne razvojne kazalnike, Slovenija po podatkih iz poročila še vedno opazno zaostaja ne le za najboljšimi v Uniji, pač pa tudi za njenim povprečjem. Pri kazalniku produktivnosti na zaposlenega smo bili po zadnjih podatkih pri 83 odstotkih, glede na BDP na prebivalca po kupni moči pa pri 89 odstotkih povprečja Unije – številke so tako podobne tistim iz leta 2007.

Hitrejše razvojno dohitevanje omejuje šibka rast produktivnosti, nizka so tudi vlaganja v raziskave in razvoj in v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so med ključnimi dejavniki rasti produktivnosti sodobnih gospodarstev. Slovenija je med slabšimi, kar zadeva vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje. Skrb vzbujajoče so tudi dolgoročne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Ob tem je zelena preobrazba prepočasna, zaostajamo po deležu obnovljivih virov energije. Slovenija je po podatkih IMD tudi pod povprečjem EU, kar zadeva učinkovitost države in podpornega okolja, a se razmere izboljšujejo, še ugotavljajo v Umarju. Ugodnejši pa so pri nas podatki za tveganje socialne izključenosti, ki je razmeroma nizko, v EU je namreč podatek boljši le na Češkem.

Priporočila Umarja

Ob omenjeni analizi razmer so v Umarju razvojna priporočila strnili v štiri sklope ukrepov. Priporočajo predvsem pospešeno rast produktivnosti z vlaganji v človeške vire, hitrejšo digitalizacijo in krepitvijo raziskav, razvoja in inovacij. Na drugem mestu sta vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijska solidarnost, med drugim s pokojninsko reformo, ustreznim financiranjem zdravstva in dolgotrajne oskrbe, krepitvijo kulture dialoga, vseživljenjskim učenjem itd.

Tretje priporočilo je pospešen prehod v nizkoogljično trajnostno gospodarstvo, tudi s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, rabo obnovljivih virov energije. Med priporočili pa je še krepitev razvojne vloge države in njenih institucij, tudi z izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja in boljšim strateškim upravljanjem javnih institucij.

Na dolgi rok dvoodstotna rast

Po lanskem 5,5-odstotnem gospodarskem upadu naj bi Slovenija letos in v prihodnjem letu ustvarila v povprečju po 4,4-odstotno gospodarsko rast in dosegla predkrizno raven v prihodnjem letu, pa izhaja iz aprilskega poročila skupine Consensus. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami iz regije srednje in vzhodne Evrope (Češka, Madžarska, Poljska, Estonija, Turčija itd.), ki zadnje mesece beležijo popravke navzdol zaradi posledic tretjega vala okužb, so letošnje napovedi za Slovenijo za zdaj razmeroma stabilne.

Analitiki so tokrat za vse države pripravili tudi dolgoročne gospodarske napovedi za prihodnje desetletje. Po njih naj bi Slovenija v obdobju 2027–2031 dosegala v povprečju dvoodstotno gospodarsko rast, kar je za odtenek manj od večine držav s tega območja – a skoraj dvakrat več od predvidene povprečne letne rasti evrskega območja, ki naj bi na dolgi rok znašala približno 1,2 odstotka.

Po teh predpostavkah se bo Slovenija torej le počasi približevala povprečni stopnji razvitosti evrskih držav.
Consensus nam ob tem na dolgi rok napoveduje tudi nekaj več kot dvoodstotno letno rast zasebne potrošnje, naložb in industrijske proizvodnje.