Po dolgi in nedvomno zelo burni debati na vseh odločevalskih ravneh smo Slovenci z včerajšnjim dnem vendarle za korak bliže normalnemu življenjskemu ritmu, saj je vlada dovolila odpreti vrata delu neživilskih trgovin in obrtniških storitev. V dejavnostih, v katerih je na ta način zmanjšala zdravstvena tveganja (nenadzorovano delo na črno), in v ta hip manj ogroženi severozahodni polovici Slovenije, kjer je za malenkost ublažila poslovno škodo.
Trgovina je med najbolj prizadetimi, saj je bila po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) najdlje zaprta dejavnost v regiji, namreč skupno letos kar 120 dni. Pred prazniki je vlada prisluhnila opozorilom in utemeljitvam trgovinske zbornice in vsaj delno sprostila obratovanje nekaterih prodajaln v epidemiološko ugodnejših statističnih regijah. Potrošniki so svobodneje zadihali, zdaj pa je na gospodarskih subjektih, da (skupaj s svojimi strankami) upravičijo zaupanje in pomagajo utreti pot nadaljnjemu sproščanju – čeprav epidemija trmasto vztraja. Za naprej sta namreč možna dva različna scenarija: nadaljnje sproščanje ukrepov in bolj optimističen vstop v leto, polno pričakovanj, ali vnovično (še obsežnejše) zaprtje vseh dejavnosti, če se bo okužba še razmahnila.
Trgovina – varno okolje
Prvi poziv TZS velja delodajalcem. Dosledno naj izvajajo ukrepe kot so: redno čiščenje in razkuževanje rok, delovnih površin in delovne opreme, izogibanje druženju med odmori (malica, kajenje), ločevanje delovnega prostora, če je le mogoče, redno zračenje prostorov ali primerna ventilacija v prostorih, ustrezna medsebojna varnostna razdalja, možnost podaljšanja obratovalnega časa prodajaln (na primer zjutraj), komuniciranje brez osebnih stikov s poslovnimi parterji in sodelavci (sestankov prek aplikacij na daljavo, po telefonu, spletu), spodbujanje dela od doma, aktivno spodbujanje zaposlenih, da v primeru bolezni ostanejo doma in o tem obvestijo nadrejene. TZS priporoča poostritev internega nadzora nad izvajanjem ukrepov v podjetjih in drugih institucijah ter obsežnejšo uporabo hitrih testov za zaposlene, upoštevajoč tudi predvidena sredstva države za njihovo sofinanciranje.
V imenu TZS sta tako njeni prvi dami, izvršna direktorica
Mija Lapornik in predsednica
Mariča Lah, že na sobotnem nočnem sestanku na Brdu pri Kranju skupaj z vlado prevzeli odgovornost za delno sproščanje omejitvenih ukrepov v trgovinski dejavnosti. Vodstva trgovskih podjetij sta pozvali, naj zagotovijo interni nadzor nad doslednim izvajanjem vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19 v trgovinah, na sedežih družb in pri samostojnih podjetnikih. »Le na ta način bomo zajezili širjenje okužb in ohranili trgovine odprte dalj časa. Če bodo ugotovljene okužbe ali kršitve, se trgovine lahko zaprejo že naslednji dan po sproščanju,« opozarjata Lahova in Lapornikova. »Dosledno izvajanje ukrepov je ključno za nadaljevanje sproščanja omejitev v trgovini. Prizadevava si zagotoviti odprtje tudi vsem tistim neživilskim trgovcem, za katere še vedno veljajo omejitveni ukrepi.«
Zaradi omejevalnih zaščitnih ukrepov so pred trgovinami vrste. FOTO: Leon Vidic/Delo
Škoda bi bila lahko manjša
Pozivi, ki prihajajo iz TZS, bijejo plat zvona. Letošnji izpad prihodkov v dejavnosti znaša že več kot dve milijardi evrov, na državnem zavodu za zaposlovanje pa je letos že 10 tisoč novo prijavljenih brezposelnih oseb iz trgovinske dejavnosti. Bumerang bo na koncu zadel državni proračun (zaradi manj pobranih davkov in večjih izdatkov za pomoč podjetjem, ki so pred zlomom). Škoda pa bi lahko bila manjša, če bi prisluhnili pojasnilom trgovskega ceha, da je v trgovini zelo malo okužb. Po podatkih ankete TZS, opravljene med 25. novembrom in 8. decembrom, iz trgovine izvira manj kot odstotek in pol vseh zaznanih okužb. Podobno nizek delež kažejo tudi podatki NIJZ.
Poziv potrošnikom
Trgovinska zbornica se obrača tudi na potrošnike: naj nosijo maske, spoštujejo varnostno razdaljo, razkužujejo roke pri vstopu v prodajalno in izstopu iz nje, naj spoštujejo ločene vhode in izhode in v čim večji meri uporabljajo brezgotovinsko plačevanje. Poziva jih k strpnosti in odgovornosti do sebe in drugih. Potrošniki naj v trgovino ne vodijo otrok, uporabljajo naj razkužene košare in vozičke, spoštujejo ranljive skupine obiskovalcev, upoštevajo navodila zaposlenih, v poslovnih prostorih naj se ne zadržujejo dlje, kot je potrebno.
TZS zato pristojne ponovno poziva, naj sprejemajo ciljane in učinkovite ukrepe, ki bodo usmerjeni v zajezitev okužb pri poglavitnih virih in žariščih, upoštevajoč epidemiološko sliko po posameznih regijah. Nadaljuje pa naj sproščanje preostalih neživilskih trgovin v regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko. S tem bodo ohranili delovna mesta in vsaj delno zajezili izpad prihodka zaradi dolgotrajnih omejitev.
Velika površina, majhno tveganje
Lesnina FOTO: Voranc Vogel/Delo
Za odprtje preostalih trgovin se dejavno zavzemajo tudi njihovi menedžerji, vsak s svojimi argumenti.
Emil Koprivc, Lesnina: Trgovine s pohištvom je treba takoj odpreti, saj zaradi relativno velikih površin in majhnega obiska predstavljajo minimalno tveganje za okužbe. S prepovedjo poslovanja, ki traja že enajsti teden v tem letu, se podjetjem in njihovim zaposlenim povzroča ogromna, nepotrebna gospodarska škoda.
Dobre izkušnje nakupovalnih središč
Toni Pugelj, SES – Spar European Shopping Centers. FOTO: Roman Šipić/Delo
Toni Pugelj, nakupovalna središča SES: V vseh nakupovalnih središčih podjetja SES v Sloveniji (Aleja Šiška, Citypark Ljubljana, Center Interspar Vič, Citycenter Celje in Europark Maribor) že od začetka pandemije veljajo visoki higienski standardi in protokol preprečevanja okužb. Dosedanja praksa dokazuje, da nakupovalna središča nikjer v Evropi niso žarišča okužb. Pozitivne izkušnje z odpiranjem trgovske dejavnosti ima denimo sosednja Avstrija, kjer so previdnostni ukrepi manj strogi kot pri nas. Tako so nadaljnje omejitve v trgovini popolnoma nerazumljive. Sedanji lockdown, v katerem so nenujne trgovine zaprte že šest tednov, bo povzročil nenadomestljivo gospodarsko škodo, neposredno so ogrožena delovna mesta, marsikateri trgovec bo s podaljšanjem omejitev propadel, ne nazadnje slabi kupna moč v državi. Zato podpiramo pobudo ministra za gospodarstvo, da je treba spremeniti strategijo sproščanja protikoronskih vladnih ukrepov.
Kam s sezonskim blagom?
Samo Kupljen, Bauhaus FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Samo Kupljen, Bauhaus Slovenija: V prvem lockdownu smo imeli stvari pod kontrolo, državi smo vrnili vsa pridobljena sredstva, ki smo jih prejeli s čakanjem na delo zaposlenih. Bili smo »na ničli« in bili smo zadovoljni, glede na položaj'. Drugo zaprtje nam je letni rezultat pokvarilo. Ker so trgovine zaprte, ne moremo prodati produktov iz sezonskega programa, kar pomeni, da bomo primorani produkte zavreči, kar je velik problem. Res je, da je spletna prodaja poskočila, vendar ne more nadomestiti prihodkov fizičnih trgovin. Ljudje nas kličejo in si želijo odprtih trgovin. Naše stranke so na prvem mestu, zato si tudi mi želimo, da jim bomo lahko čim prej ponudili tisto, kar potrebujejo, v fizičnih trgovinah.
Talci vladnih ukrepov
FOTO: Shutterstock
Boris Tušar, Manufaktura: Podjetje Manufaktura je s 60 zaposlenimi in 14 trgovinami zašlo v likvidnostne težave zaradi izvajanja epidemioloških ukrepov, ki nam preprečujejo delo. Posledice bomo čutili še naslednja tri leta, tako zaradi neprodanih zalog sezonskega blaga kot zaradi poslovne izgube iz tega naslova. Težko je razumeti, da so nas po 58 letih poslovanja v težave spravili nerazumljivi ukrepi, ki nam preprečujejo delati, ustvarjati promet, da lahko zaposlenim zagotovimo plače, dobaviteljem plačila, da državi plačamo davke in prispevke. Razočaranje in jeza sta še toliko večja, saj smo dosledno upoštevali vse priporočene ukrepe, od razkuževanja, zračenja, karantene blaga in omejitve števila strank. Prepričani smo, da sami z upoštevanjem ukrepov nikakor ne povzročamo okužbe z virusom, še manj pa širjenja le tega, zato je za nas prepoved dela zelo krivična. Podjetje in zaposleni smo postali tako rekoč talci ukrepov te vlade.
Tudi nenujne so nujne
Blaž Pesjak, Merkur FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Blaž Pesjak, Merkur: V trgovskih centrih Merkurja po Sloveniji imamo vse pogoje tako za varno in zdravo delo zaposlenih v trgovini, kakor tudi za varno nakupovanje. To so veliki centri z gradbeno tehničnim materialom, izdelki za urejanje doma in vrta z veliko kvadraturo, kjer se lahko v vsakem trenutku vzdržuje varnostna razdalja, prostori so visoki, prostorni, zračni. Po podatkih NIJZ, raznih raziskavah in tudi po naših internih podatkih tovrstne trgovine niso tvegani prostori za prenose okužbe … Prepričani smo, da naša dejavnost sodi med tiste, kjer se da omiliti ukrepe, ne da bi povečali nevarnost okužb, hkrati pa ljudem vračamo občutek normalnosti in optimizma, saj brez tega še tako strogi ali dodatni ali podaljšani ukrepi pri ljudeh ne bodo več delovali. Poleg tega se po več tednih zaprtja že kaže, da tudi tako imenovane nenujne trgovine oskrbujemo prebivalce z izdelki za vsakodnevne potrebe. V večjem delu Evrope imajo gradbeno tehnične trgovine status nujnih trgovin, ki so v času lockdownov ostale odprte (med drugim tudi v Nemčiji), saj oskrbujejo ljudi z nujnimi pripomočki za dom. Pričakujemo, da bo status nujne trgovine podeljen trgovinam za dom in vrt tudi pri nas, še posebej zaradi visokega deleža lastniških domovanj, ki jih morajo vzdrževati stanovalci.
Odprimo varne trgovine
Uroš Mesojedec, Big Bang FOTO Mavric Pivk/Delo
Uroš Mesojedec,
Big Bang: Velike in varne trgovine Big Bang so že skoraj tri mesece zaprte, kar ima nepopravljiv vpliv na poslovanje podjetja in posledično širšega družbenega okolja. Skrb za zdravje kupcev in naših zaposlenih je za nas vedno prva prioriteta, a po drugi strani smo v položaju, ko so velike in varne tehnične trgovine zaprte, nekatere dejavnosti, ki svoje delo opravljajo v manjših in bolj tveganih delovnih okoljih, pa odprte. Veliko truda smo skupaj z zaposlenimi in kupci vložili v preventivno ukrepanje za omejitev širjenja okužb, vse ukrepe smo dosledno spoštovali, kar so potrdili tudi številni pregledi in nenazadnje dejstvo, da v trgovinah nismo zaznali okužb. To potrjuje tudi stroka in primeri prakse v drugih EU državah, kjer so tehnične trgovine odprte. Da bodo negativne socialne in gospodarske posledice čim bolj zmerne, apeliramo na odgovorne, naj še enkrat preučijo stanje v trgovinah in nam takoj dovolijo spet odpreti naše varne trgovine.
Komentarji