Posekanih 88 odstotkov poškodovanih dreves v državnih gozdovih

Kočevje - V državnih gozdovih, ki jih je poškodoval katastrofalni decembrski vetrolom, zaključujejo s sanitarno sečnjo. »Realiziranih je več kot 88-odstotkov sanitarnih odločb, ki jih je izdal Zavod za gozdove,« pravijo na Slovenskih državnih gozdovih (SiDG), kjer upravljajo z okoli 235.000 hektari državnih gozdov.
 

Prizadetih 60 odstotkov državnih gozdov

Vetrolom, ki je gozdove prizadel v noči z 11. na 12. december 2017, je po odločbah zavoda za gozdove poškodoval 2,7 milijona kubičnih metrov gozda, od tega več kot 1,14 milijona kubičnih metrov državnih gozdov. Škoda je na terenu še večja in bo, po ocenah SiDG, v državnih gozdovih znašala okoli 1,4 milijona kubičnih metrov. Močan veter je prizadel okoli 60 odstotkov površine državnih gozdov, med najbolj prizadetimi območji pa so gozdovi na Kočevskem, Postojnskem in Koroškem, kjer je bil na nekaterih predelih poškodovan tudi večletni prirast. Samo januarja so morali očistili preko 774 kilometrov gozdnih cest, ki so bile neprehodne zaradi podrtega drevja.

Zaradi obsega katastrofe – sanitarna sečnja bo dosegla oziroma presegla letni redni posek v državnih gozdovih, ki znaša 1,2 milijona kubičnih metrov - so v SiDG na posameznih območjih zaustavili sečnjo listavcev in sekajo le iglavce. Ti, po ocenah, predstavljajo več kot 80 odstotkov letošnjega poseka. Do sredine septembra so v državnih gozdovih posekali milijon kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar predstavlja več kot 88-odstotno realizacijo sanitarnih odločb. To je več kot v zasebnih gozdovih, kjer v tem obdobju beležijo 82-odstotno realizacijo sanitarne sečnje. Na SiDG pravijo, da se bo sanitarna sečnja še naprej izvajala prednostno in da bodo – po pričakovanjih – ta dela zaključili v dveh mesecih.
 

Zahtevna sečnja

»Izvedba sanitarne sečnje je bila izjemno zahtevna,« pravijo na SiDG, kjer izpostavljajo, da je obseg sanitarne sečnje izredno velik, dela so zaradi podrtih dreves še nevarnejša kot običajno, kratki so bili tudi roki za izvedbo del in neugodne vremenske razmere na začetku leta, ki so do aprila onemogočale začetek sanacije. Zaradi obsega katastrofe v gozdu, torej v državnih in zasebnih gozdovih, je primanjkovalo tudi izvajalcev sečnje in spravila. Zato je SiDG za več kot 200.000 kubičnih metrov javnih naročil za sečnjo in spravilo moral oddajo del ponavljati. Dodaten problem pa predstavlja tudi zasičenost trga z gozdnimi lesnimi sortimenti, saj je imel SiDG ob koncu avgusta skladiščenih 96.000 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov.

Vendar to ne bo bistveno vplivalo na poslovanje državnega podjetja, saj so v prvi polovici leta posekali 626.000 kubičnih metrov lesa oziroma so zabeležili prihodke v višini 32,4 milijona evrov, kar je nad planom in lansko realizacijo. Letos pričakujejo za vsaj deset odstotkov višje prihodke od planiranih. »Pri tem ne pričakujemo nižjih cen po kubičnem metru oziroma bo povprečna cena znašala nad 50 evrov za kubični meter, kar je na ravni prejšnjega leta in več kot 6 evrov na kubični meter nad povprečjem preteklih let,« pravijo na SiDG. Dosežena cena je rezultat kombinacije prodaje na osnovi javnega zbiranja ponudb, kratkoročnih in dolgoročnih pogodb ter javnih dražb.
 

Obnova gozdov bo trajala več let

Na SiDG ocenjujejo, da bo obnova poškodovanih gozdov trajala več let. Gozdove so v zadnjih štirih letih prizadele tri naravne ujme: žledolom leta 2014, ki je poškodoval preko devet milijonov kubičnih metrov dreves, gradacija podlubnikov je v letih od 2015 do 2017 zahtevala dodatnih 4,5 milijonov kubičnih metrov, lanski vetrolom pa je skupaj poškodoval preko 2,7 milijona kubičnih metrov dreves.

Zato v sodelovanju z zavodom za gozdove na tistih območjih, kjer je bil obseg sanitarne sečnje tako velik, da je bistveno spremenil strukturo gozdov, organizirajo pogozdovanje. Z namenom, da bi povečali ozaveščenost o pomenu gozdov in pogozdovanja po naravnih ujmah, bodo 13. oktobra 2018 pripravili prostovoljno akcijo pogozdovanja Pomladimo gozdove, ki bo potekala v šestih krajih po Sloveniji: v Kočevju, na Ravniku pri Logatcu, Ribnici na Pohorju, Lovrencu na Pohorju, v Podkraju pod Nanosom in na Trnovem v novogoriški občini. Pričakujejo, da bodo s 400 prostovoljci posadili okoli 10.000 sadik različnih drevesnih vrst, ki sestavljajo glavnino lesne mase v gozdovih.