Neizpolnjevanje fiskalnih pravil bo alarm za prihodnjo vlado

Ljubljana – Iz osnutka vladnega programa stabilnosti izhaja, da v prihodnje fiskalni cilji ne bodo doseženi, so prepričani v fiskalnem svetu (FS), ki ga vodi Davorin Kračun. Prihodnji vladi sporočajo, da ne bo imela sto dni časa, ampak bo morala v fiskalni politiki takoj zavihati rokave.

»Dobra novica je, da je bila Slovenija lani že zelo blizu strukturnega ravnovesja v javnih financah, slaba pa, da mu tako blizu v prihodnjih letih verjetno ne bo nikoli več. Vzrok za to je, da je program stabilnosti pripravljen na predpostavki, da se politike ne bodo spremenile. In ker odhajajoča vlada nima moči, da bi sprejela potrebne zaveze, fiskalna pravila ne bodo izpolnjena,« opozarja Kračun. Edini fiskalni cilj, ki bi lahko bil izpolnjen, je sicer postopno zniževanje bruto dolga države.  

Politična tveganja

Neizpolnjevanje fiskalnih pravil bo tako tudi alarm za prihodnjo vlado, sestavljeno po junijskih parlamentarnih volitvah, ki bo pri fiskalni politiki takoj morala ukrepati. Dodatno tveganje je, da nova vlada ne bo sestavljena tako hitro, da bi že jeseni lahko pripravila ustrezne proračunske dokumente. Vprašanje je tudi, v kakšnih okoliščinah bo nastopila, pravijo v fiskalnem svetu, kjer že napovedujejo oceno prihodnje koalicijske pogodbe. Sicer pa menijo, da bi morala že sedanja vlada – ob realni možnosti, da ob negotovem izidu volitev opravlja tekoče posle še pol leta ali celo dlje – pripraviti program za izpolnjevanje fiskalnih pravil tudi v drugi polovici 2018.

A realnost je zdaj taka, da Cerarjeva vlada ta čas ne ve niti natančno, kaj bo lahko zapisala v končni predlog programa stabilnosti, ki ga bo obravnavala prihodnji teden, saj še ni znano, kakšna bo usoda novele zakona o socialnih pomočeh (s finančnimi posledicami do sto milijonov evrov letno), ki je tik pred glasovanjem v parlamentu. V zraku pa so tudi pogajanja s sindikati javnega sektorja, z javnofinančnimi posledicami v vrednosti najmanj 250 milijonov evrov, opozarjajo v FS.  



Ob omenjenih dodatnih tveganjih za javne finance fiskalni svet zdaj še posebej opozarja na predvideno visoko, šestodstotno rast izdatkov sektorja država v letih 2018 in 2019 in kar sedemodstotno rast izdatkov za zaposlene v javnem sektorju: izkušnje iz preteklih kriz namreč kažejo, da so imele največ težav države, ki so prej povečevale izdatke v javnem sektorju. Poleg tega spet poudarjajo, da bo morala Slovenija zaradi posledic hitrega staranja prebivalstva ustvarjati strukturni presežek v višini 0,25 odstotka BDP. Prihodnji vladi zato priporočajo čimprejšnjo pripravo nove pokojninske reforme, najpozneje do leta 2020, ko bodo popustili učinki zadnje reforme.   

Na MF tako oceno pričakovali

Na ministrstvu za finance (MF), ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, so tako oceno fiskalnega sveta pričakovali, saj »je bilo glede na spremenjene makroekonomske trende jasno, da je za strukturno uravnoteženje javnih financ nujen dodaten strukturni napor.« Pričakujejo tudi, da bo evropska komisija ob bližnji oceni programa stabilnosti Slovenijo pozvala, naj prihodnja vlada program dopolni. Ne zdi pa se jim primerno,  da bi sedanja vlada v odhajanju določila in začrtala pot novi vladi, ne da bi za to pripravila ustrezne ukrepe.